c S

Učinkovitejše preprečevanje utaje davka

05.11.2010 Zaradi številnih sprememb je bila prenovljena uredba o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, ki je v veljavi od 1. novembra. Boj proti goljufijam je ena od prednostnih nalog Skupnosti, pri nas pa je to področje urejeno v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

Davčne goljufije, med katerimi so v Sloveniji najpogostejše izdajanje fiktivnih računov, goljufije na področju trgovanja z motornimi vozili ter zloraba oziroma nezakonita uporaba identifikacijskih številk za DDV, povzročajo proračunske izgube in kršitve načela poštenega obdavčevanja, lahko pa tudi izkrivljanje pretoka kapitala in pogojev konkurence.  Prenovljena uredba teži k uvedbi skupnega sistema za sodelovanje med državami članicami v zvezi z izmenjavo informacij, s katerimi pristojni organi držav članic pomagajo drug drugemu ter hkrati zagotavlja popolno nacionalno suverenost glede vrst in ravni davkov.

V II. in III. poglavju uredbe je urejena izmenjava informacij, ki se nanašajo na pravilno uporabo davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja na njihovem ozemlju, dolgovan pa je v drugi državi članici. Informacije se lahko posredujejo na zahtevo ter brez predhodne zahteve. Na zahtevo prosilca, ki mora biti odana na standardnem obrazcu, mora zaprošeni organ v določenem roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, posredovati informacije ter po potrebi izvesti uradne preiskave. Zaradi učinkovitega sodelovanja velja načelo, da se zahtevane informacije posredujejo nemudoma, v uredbi navedeni roki pa so najdaljša obdobja, ki se ne smejo prekoračiti. Le v primerih, ki jih določa 13. člen uredbe, lahko pristojen organ zahteva posredovanje informacij brez predhodne zahteve in sicer:

- kadar so informacije nujne za učinkovitost kontrolnega sistema namembne države članice,

- kadar ima država članica razloge za domnevo, da je bila v drugi državi članici kršena zakonodaja o DDV ali obstaja verjetnost take kršitve ter

- kadar obstaja tveganje izgube davka v drugi državi članici.

Uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo informacij o DDV, kar omogoča hitro izmenjavo informacij in avtomatičen dostop do informacij. Države članice morajo v elektronskem sistemu hraniti npr. podatke o identiteti, dejavnosti, pravni obliki in naslovu oseb, ki so jim bile izdane identifikacijske številke za DDV ter datum izdaje številke, podatki o neveljavnih identifikacijskih številkah in drugi podatki (17. člen uredbe). Informacije morajo biti sprotno posodobljene, popolne in točne, kar zagotavlja njihovo kakovost in povečuje zanesljivost, prav tako pa so določeni pogoji za izmenjavo in avtomatičen dostop do elektronsko skranjenih podatkov (23. člen uredbe).

Za olajšanje večstranskega sodelovanja v boju proti goljufijam na področju DDV uredba vzpostavlja mrežo za hitro izmenjavo ciljnih informacij med državami članicami, imenovano Eurofisc. V okviru tega države članice vzpostavijo večstranski sistem zgodnjega opozarjanja za boj proti goljufijam na področju DDV, usklajujejo hitro večstransko izmenjavo ciljnih informacij na tematskih področjih, kjer bo deloval Eurofisc ter usklajujejo delo uradnikov Eurofisca za zvezo sodelujočih držav članic pri ukrepanju na podlagi prejetih opozoril (33. člen).

Med drugimi rešitvami za učinkovito nadziranje DDV pri čezmejnih transakcijah uredba v VIII. poglavju ureja možnost sočasnih kontrol držav članic in prisotnost uradnikov ene države članice na ozemlju druge države članice v okviru upravnega sodelovanja, v XI. poglavju pa je opredeljena posebna ureditev iz 6. poglavja Direktive št. 2006/112/ES.

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.