(okrajno sodišče, višje sodišče) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku ugotovilo tržno vrednost dolžnikovih nepremičnin.
Dolžnik je v pritožbi navajal, da sodišče ne bi smelo slediti mnenju cenilca in bi moralo upoštevati vse okoliščine in dejavnike, na katere je opozarjal dolžnik in na podlagi katerih je jasno, da ima nepremičnina višjo vrednost od ocenjene. Cenilec ni upošteval velikost objekta, dostopnost do nepremičnine, njeno lokacijo, zato bi moralo sodišče vse te pripombe odstopiti novemu izvedencu, da bi izdelal novo objektivno mnenje, saj je jasno, da obstoječi cenilec ne bo odstopil od svojih zaključkov, ki pa objektivno niso sprejemljivi.
Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi drugega odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnine, na podlagi cenitve sodnega cenilca, v izpodbijanem sklepu pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč izdalo izpodbijani sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine po tem, ko je to nepremičnino predhodno ocenil cenilec ustrezne stroke, ki ga je postavilo sodišče. Ker postopek cenitve nepremičnin v ZIZ ni natančno opredeljen, se po stališču pritožbenega sodišča subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na izvedence (15. člen ZIZ). Tretji odstavek 254. člena ZPP določa, da če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z zaslišanjem izvedencev, se zahteva mnenje drugih izvedencev.
Sodišče prve stopnje za zaslišanje cenilca oziroma za postavitev izvedenca ni imelo podlage. Ocenilo namreč je, da je mnenje in cenitev strokovno prepričljiva in utemeljena, pavšalne pripombe dolžnika pa prepričljivosti in pravilnosti cenitve niso uspele z ničemer omajati. Dolžnik svojih navedb o nepopolni cenitvi in napačni metodi cenitve ni uspel z ničemer dokazati. Namen dokazovanja z izvedencem namreč ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev, saj gre za dokaz, ki je ravno tako kot ostali dokazi, podvržen dokazni oceni sodišča, v skladu z 8. členom ZPP.
S tem, ko je sodišče prve stopnje naredilo oceno cenitve ter jo ocenilo kot prepričljivo in strokovno je zgolj izpolnilo svojo zakonsko obveznost. Iz cenitvenega poročila namreč ne izhajajo nejasnosti, nasprotja ali pomanjkljivosti, ki bi jih sodišče prve stopnje brez strokovnega znanja lahko ugotovilo, dolžnik pa s pavšalnimi navedbami ni vzbudil tovrstnega dvoma, saj npr. ni predložil druge cenitve oziroma ni podrobno in prepričljivo izpodbijal ugotovitve izvedenca. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Pripravil: Igor Cek, odvetnikČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
