Po spremembah in dopolnitvah ZZavar bo skupščina vzajemnih zavarovalnic z več kot 1500 člani urejena kot skupščina zastopnikov in ne članov oz. njihovih pooblaščencev, kot je bilo to do zdaj. S to spremembo se naj ne bi več dogajalo, da bi zaradi izostanka koncepta aktivnega članstva prihajalo do zapletov in zlorab s strani interesnih skupin in uprave. (53. člen in naslednji)
Skupščina bo sestavljena iz 45 zastopnikov, vsak pa bo imel dva namestnika. Ti bodo razdeljeni v pet enakovrednih razredov in tako odražali starostno strukturo članstva. Člani bodo izvoljeni po mešanem sistemu, saj jih bodo člani izvolili vsakih šest let, nato pa bodo vsaki dve leti med seboj izvolili tretjino.
Direktor agencije za zavarovalni nadzor bo po novem tudi predsednik strokovnega sveta agencije.(252. člen) Direktorja bo predlagala vlada, imenoval pa Državni zbor, predlog vlade pa bo temeljil na izvedenem javnem natečaju. (259. člen)
S ciljem odstranitve dvomov, da je regulacija zavarovalništva v Sloveniji v kakršnem koli nasprotju z ureditvijo v EU in državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, novela omogoča dodatno liberalizacijo trga in odprtje konkurenci iz tujine. Tuje zavarovalnice bodo tako lahko na območju Slovenije tržile pomorska, zračna in transportna zavarovanja neposredno, kar pomeni, da za opravljanje teh storitev ne potrebujejo podružnice. (97. člen) Odpravlja se tudi obveznost, da mora najmanj en član uprave zavarovalne delniške družbe imeti središče uresničevanja življenjskih interesov v Sloveniji. (22. člen)
Drugi del sprememb ureja pravice in postopek glede uporabe podatkov s strani Slovenskega zavarovalniškega združenja za ugotavljanje prevar z namenom preprečevanja zavarovalniških zlorab. (154. člen) Krepi se tudi sodelovanje nadzornih organov na področju zavarovalništva, saj se izboljšuje tok informacij in usklajuje metodologija med agencijo za zavarovalni nadzor, agencijo za trg vrednostnih papirjev in Banko Slovenije, kar predstavlja podlago za postopno združevanje delovanja teh organov pri nadzoru finančnega sistema.
Novela ZBan-1, ki prinaša kar 90 členov sprememb in dopolnitev, v skladu z zakonodajo EU natančneje opredeljuje pravila glede kapitalske ustreznosti bank in obvladovanja tveganj ter predvideva, da se bo z letom 2011 jamstvo za bančne vloge zvišalo na 100.000 evrov (310. člen).
Dosedanja ureditev sicer določa jamstvo za bančne in hranilniške vloge v višini 50.000 evrov, kljub temu pa do konca letošnjega leta še velja neomejeno jamstvo. Gre za ukrepe, ki so usklajeni med članicami EU in naj bi varčevalcem zagotovili varnost njihovih prihrankov tudi po koncu kriznih ukrepov v finančnem sektorju.
Novela skrajšuje rok za odločitev Banke Slovenije, da je določena vloga postala neizplačljiva, in sicer mora ta odločiti nemudoma oziroma najkasneje v treh delovnih dneh od dneva, ko se prepriča, da banka zaradi svojega finančnega položaja na zahtevo vlagatelja ni mogla in ne bo mogla izplačati dospele vloge. V tem roku bo morala Banka Slovenije izdati tudi odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka, sodišče pa bo moralo brez odlašanja oziroma najkasneje naslednji delovni dan od prejema predloga Banke Slovenije izdati sklep o začetku stečajnega postopka (309.a člen). Skrajšuje se tudi rok za izplačilo zajamčenih vlog s sedanjih treh mesecev na dvajset delovnih dni (326. člen).
Novela v skladu z evropsko zakonodajo spreminja in natančneje opredeljuje pravila glede kapitalske ustreznosti bank in obvladovanja tveganj ter predvideva sodelovanje Banke Slovenije v bolj učinkovitem čezmejnem nadzoru bančnih skupin.
Med sestavine temeljnega kapitala so po novem vključeni hibridni instrumenti, ki združujejo lastnosti dolžniških in lastniških finančnih instrumentov, ob tem se natančneje opredeljujejo lastnosti temeljnega kapitala, ki so vsaj stalnost, neomejena razpoložljivost za pokrivanje izgub in fleksibilnost banke pri izplačilu donosov. (133.a člen)
Spremembe naj bi prispevale k boljšemu obvladovanju tveganja koncentracije in zmanjšanje sistemskega tveganja, in to z razširjeno definicijo skupine povezanih oseb, do katerih banke ugotavljajo svojo izpostavljenost, ter s strožjim omejevanjem izpostavljenosti bank do drugih kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Velika izpostavljenost je postavljena pri 10 odstotkih kapitala banke (163. člen). Glede največje dopustne izpostavljenosti je postavljena omejitev v višini 25 odstotkov kapitala banke oziroma alternativno z absolutnim zneskom v višini 100 milijonov evrov.(165. člen)
Omogočeno naj bilo tudi učinkovitejše izvajanje čezmejnega nadzora nad bankami, ki poslujejo v več državah z opredelitvijo nadzornega organa, ki bo opravljal vlogo konsolidacije prizadevanj regulatorjev, in njegovih nalog, z zahtevo po sodelovanju Banke Slovenije pri dejavnostih Odbora evropskih bančnih nadzornikov na ravni unije, zahtevo po sodelovanju med nadzornimi organi v primeru določene pomembne podružnice čezmejnih bančnih skupin in pri skupnem odločanju o oceni ustreznega kapitala ter na koncu z vzpostavitvijo kolegijev nadzornih organov (294.a člen).
Pripravil: Toni TovornikČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
