V skladu z 28. členom ZFPPIPP mora poslovodstvo vsake družbe zagotoviti, da družba posluje v skladu z zakoni in pravili poslovnofinančne stroke. To pomeni, da mora poslovodstvo pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
V nasprotnem primeru so člani poslovodstva solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali z dolžno skrbnostjo.
Poslovodstvo mora zagotoviti, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih družba opravlja. Pri tem mora poslovodstvo upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju, zlasti pa:
• kreditno tveganje, kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe;
• tržno tveganje, kot tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut, finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer;
• operativno tveganje, kot tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
o neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov,
o drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe,
o neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali
o zunanjih dogodkov ali dejanj.
• likvidnostno tveganje, kot tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
Prav tako je ena od nalog poslovodstva tudi spremljanje in preverjanje kapitalske ustreznosti ter stalno razpolaganje z zadovoljivim nivojem dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov.
Z novim 489.a členom ZFPPIPP so določene kazenske določbe glede prekrškov poslovodstev ali nadzornih organov, ki so pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti ravnali v nasprotju z zakonom.
V praksi se insolventnost kaže v različnih oblikah in 14. člen ZFPPIPP navaja različne primere, iz katerih poslovodstvo ali nadzorni organ lahko sklepa, da je nastopila insolventnost. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik:
• v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju in lahko govorimo o trajnejši nelikvidnosti, ali
• postane dolgoročno plačilno nesposoben.
Dolžnik je trajneje nelikviden:
• če pravna oseba, podjetnik ali zasebnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti,
• če že več kot tri mesece zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,
• če potrošnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali
• nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presegajo 1.000 evrov.
Prav tako govorimo o dolgoročni plačilni nesposobnosti:
a) če je vrednost dolžnikovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti kar kaže na njegovo prezadolženost,
b) če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
V primeru, da družba postane insolventna:
1. ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe, kot so plačila:
• terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve,
• tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
• tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
• davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.
2. poslovodstvo ne sme opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani – kot na primer:
• preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
• pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna.
Prav tako mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki zajema:
• opis finančnega položaja družbe,
• analizo vzrokov za insolventnost,
• mnenje poslovodstva ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
• ukrepe in roke finančnega prestrukturiranja, ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja), skupaj z mnenjem poslovodstva o uspešnosti izvedbe finančnega prestrukturiranja, če dokapitalizacija ne bi uspela.
• ukrepe in roke finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki), skupaj z mnenjem poslovodstva o uspešnosti izvedbe finančnega prestrukturiranja, če skupščina predlaganih ukrepov ne bi sprejela.
Poslovodstvo je kaznovano z globo od 800 do 4100 evrov, če ob nastanku insolventnosti:
1. v nasprotju s 34. členom ZFPPIPP izvaja plačila in sprejema nove obveznosti ter izvaja postopke, ki postavljajo upnike v neenak položaj,
2. v roku enega meseca ne pripravi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja z vsemi potrebnimi analizami in mnenji ter ga pravočasno ne predloži v sprejem nadzornemu svetu ali skupščini,
3. v zakonitih rokih ne izvede vseh potrebnih postopkov, bodisi za začetek postopka prisilne poravnave bodisi stečajnega postopka.
V skladu s 35. členom ZFPPIPP mora nadzorni svet na predlog finančnega prestrukturiranja podati svoje mnenje v petih dneh po prejemu tega poročila, ki zajema:
a) mnenje nadzornega sveta o insolventnosti,
b) mnenje o potrebnosti in ustreznosti ukrepov.
Pri tem so člani nadzornega sveta v obdobju nastanka insolventnosti družbe lahko kaznovani s plačilom globe od 800 do 4100 evrov, če:
• bi kot člani nadzornega sveta lahko na podlagi letnega poročila in drugih poročil poslovodstva, ob skrbnem izvajanju svoje nadzorne funkcije in v skladu s poslovnofinančnimi standardi ugotovili, da je pravna oseba postala insolventna in niso z ukrepi v njihovi pristojnosti zagotovili, da poslovodstvo ne bi izvajalo prepovedanih plačil in dejanj po 34. členu ZFPPIPP in bi poslovodstvo pripravilo program finančnega prestrukturiranja podjetja.
• niso zahtevali tudi vseh drugih poročil o poslovanju družbe, ki bi jih lahko v skladu z 272. členom Zakona o gospodarskih družb (ZGD-1).
• je nadzorni svet podal mnenje, da družba ni insolventna in povečanje osnovnega kapitala ni potrebno, oziroma je skupščina zavrnila predlog povečanja osnovnega kapitala, v dveh letih pred začetkom stečajnega postopka.
Pri tem velja opozoriti, da je v skladu z 492. členom ZFPPIPP določena tudi nova naloga upravitelja, ki je imenovan za izvajanja postopka zaradi insolventnosti družbe, da v okviru opravljanja svojih nalog ugotavlja, ali obstaja sum, da je bil v zvezi z nastankom insolventnosti opravljen prekršek poslovodstva ali nadzornega sveta ter o tem, skupaj z dokazili, obvesti Ministrstvo za pravosodje.
Posamezen član poslovodstva je v skladu z 42. členom ZFPPIPP lahko prost odgovornosti za škodo, če dokaže da:
a) finančnega prestrukturiranja ni mogel opraviti, ker so drugi člani poslovodstva njegovemu predlogu nasprotovali,
b) finančno prestrukturiranje ni bilo izvedeno zaradi zamude odgovorne osebe pri pripravi ustreznih strokovnih podlag
c) za prepovedana plačila, sprejemanja novih obveznosti in druga škodljiva dejanja ni vedel ali jih ni mogel preprečiti, čeprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
Prav tako je lahko prost odgovornosti tudi član nadzornega sveta, če dokaže, da je bil preglasovan, ali če ni bil seznanjen z nastankom insolventnosti, čeprav je dodatna poročila zahteval, oziroma ni mogel preprečiti škodljivih dejanj, za katera ni vedel.
Pripravila: mag. Mojca KunšekČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
