Naloge UJP, kot organa v sestavi Ministrstva za finance, so:
1. vodenje registra proračunskih uporabnikov, ki je informatizirana zbirka podatkov, povezana s Poslovnim registrom Slovenije in registrom transakcijskih računov. Pri vključitvi v register proračunskih uporabnikov in izključitve iz njega se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). V skladu s 16. členom mora proračunski uporabnik vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru proračunskih uporabnikov, prijaviti UJP v petih delovnih dneh po nastanku spremembe. UJP vodi register proračunskih uporabnikov tako, da je zagotovljeno trajno spremljanje vseh vpisov v register proračunskih uporabnikov
2. vodenje računov proračunskih uporabnikov, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa in so odprti kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občine;
3. sprejemanje plačilnih navodil v breme računov proračunskih uporabnikov, ki poslujejo v okviru enotnega zakladniškega sistema, in drugih oseb oziroma nadzornikov javnofinančnih prihodkov, zagotavljanje nadzora in izvajanje;
4. opravljanje nalog ponudnika plačilnih storitev za proračunske uporabnike;
5. opravljanje izvršbe in vodenje evidence o stanju izvršb v breme podračunov proračunskih uporabnikov na podlagi izvršljivih sklepov o izvršbi, ki jih izdajo pristojna sodišča in davčni organi;
6. unovčenje menice v breme podračunov proračunskih uporabnikov in vodenje evidence o unovčenih menicah;
7. pripravljanje in pošiljanje obvestil o plačilnih transakcijah in stanju sredstev na računu ter druge informacije za proračunske uporabnike;
8. zagotavljanje podatkov o stanju sredstev in prometu na podračunih v okviru enotnega zakladniškega računa upravljavcem sredstev enotnega zakladniškega računa;
9. zbiranje in pošiljanje podatkov o plačilnih transakcijah za statistične, davčne in analitične namene za proračunske uporabnike ter pristojne organe in organizacije;
10. zagotavljanje podatkov in informacij o javnofinančnih vplačilih v državni in občinske proračune, na račune Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter račune oseb, ki morajo po predpisih o enotnem zakladniškem sistemu poslovati prek UJP, ter izplačilih iz teh proračunov in z računov na predpisan način in v predpisanih rokih;
11. zagotavljanje podatkov o plačilih in vračilih obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, ki jih davčni, carinski in drugi pristojni organi pobirajo oziroma izterjujejo, ter usklajevanje podatkov s pristojnimi organi na ravni države in občin;
12. razporejanje javnofinančnih prihodkov na račune proračunskih uporabnikov in nadzornikov javnofinančnih prihodkov;
13. opravljanje nalog v zvezi z izdajo, naročanjem tiskanja, prodajo, distribucijo in uničenjem tobačnih znamk;
14. opravljanje nalog enotne vstopne in izstopne točke, prek katere proračunski uporabniki prejemajo in pošiljajo račune in spremljajoče dokumente v elektronski obliki;
15. opravljanje storitev po posebnih dogovorih, sporazumih in protokolih in opravljanje drugih nalog.
Pri izvajanju nalog UJP sledi načelu zaščite javnofinančnih sredstev in načelu neprekinjenega delovanja in kakovosti storitev, ki zajema tudi ugotavljanja, ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki jim je ali bi jim bil lahko UJP izpostavljen.
V skladu z 19. členom ZOPSPU so državni organi in upravljavci javnih zbirk podatkov ter izvajalci statističnih raziskovanj upravičeni do brezplačnega dostopa do registra proračunskih uporabnikov in podatkov o njih, ki jih potrebujejo za vodenje svojih zbirk in statističnih raziskav.
UJP v skladu z 22. členom za izvajanje in evidentiranje javnofinančnih tokov po Zakonu o javnih financah (ZJF) ter za opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike vodi:
1. zakladniški podračun države in zakladniške podračune občin, ki so namenjeni za upravljanje denarnih sredstev posameznega sistema enotnega zakladniškega računa,
2. podračune javnofinančnih prihodkov, na katera se plačujejo obvezne dajatve in drugi javnofinančni prihodki,
3. podračune proračunskih uporabnikov, ki so namenjeni za opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike,
4. druge račune, če so določeni z drugimi predpisi.
Prav tako UJP vodi tudi evidenčne račune oziroma evidenco o plačilnih transakcijah in stanju denarnih sredstev proračunskih uporabnikov na posebnih namenskih transakcijskih računih, odprtih pri Banki Slovenije, in posebnih računih z ničelnim stanjem, ki so odprti pri bankah. Pri tem mora Banka Slovenije in banke, ki vodijo račune proračunskih uporabnikov UJP brezplačno sporočati podatke o plačilih, opravljenih v breme in dobro teh računov, ter o stanju sredstev na njih. UJP pa lahko za izvajanje plačilnih storitev zaračuna proračunskim uporabnikom nadomestilo, ki prihodek proračuna Republike Slovenije.
Vsi podračuni, ki so odprti pri UJP, imajo enak status kot transakcijski računi po Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), prav tako pa se njegove določbe uporabljajo tudi pri opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, razen določb, ki urejajo sklenitev pogodbe o plačilnih storitvah.
V skladu s 24. členom ZOPSPU mora pravna oseba, ki je pridobila status proračunskega uporabnika in je predhodno poslovala prek enega ali več plačilnih in transakcijskih računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, najkasneje v tridesetih dneh po dokončnosti odločbe o vključitvi v register proračunskih uporabnikov zapreti vse plačilne in transakcijske račune pri drugih ponudnikih plačilnih storitev. Prav tako pa ne sme odpirati plačilnih in transakcijskih računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev ter opravljati plačilnih storitev izven sistema enotnega zakladniškega računa.
Tako se s plačilom globe od 1.000 do 4.100 evrov kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, če:
• ne zapre plačilnih in transakcijskih računov pri drugih ponudnikih plačilnih storitev v predpisanem roku,
• odpre plačilni ali transakcijski račun in opravlja plačilne storitve izven sistema enotnega zakladniškega računa,
• pošilja ali prejema e-račune zunaj enotne vstopne oziroma izstopne točke pri UJP.
Prav tako pa veljajo kazenske določbe tudi za banke in druge ponudnike plačilnih storitev, ki plačajo od 2.500 do 10.000 evrov kazni, če za proračunskega uporabnika odprejo plačilni ali transakcijski račun ter prek računa opravljajo plačilne storitve ali storitve izmenjave e-računov mimo enotne vstopne oziroma izstopne točke pri UJP.
Pripravila: mag. Mojca KunšekČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
