Agencijo kot pravno osebo javnega prava opredeljuje Zakon o javni agenciji za javno naročanje (ZJAJN) ter določa njene naloge v zvezi s sistemom javnih naročil, medtem ko bo agencijo ustanovila vlada z uredbo v dveh mesecih po uveljavitvi zakona, agencija pa bo začela delovati najkasneje v nadaljnjih dveh mesecih po vpisu v sodni register.
Javna agencija bo poleg strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi s sistemom in izvajanjem javnih naročil opravljala tudi druge naloge, vezane na spodbujanje razvoja sistema javnega naročanja, prenos dobrih praks, vse v javnem interesu in z namenom, da se zagotovijo trajni pogoji za razvoj področja javnega naročanja ter strokovna in neodvisna oddaja javnih naročil.
Naloge agencije so podrobneje opredeljene v 3. členu zakona, mednje pa štejejo zlasti:
Agencija bo opravljala tudi sistemske naloge, kot so skrb za prenos dobrih praks v slovenski prostor, svetovanje vladi in ministrstvu za finance na področju javnega naročanja, priprava analiz in priporočil ter skrb za implementacijo zelenega javnega naročanja. Zeleno ali trajnostno javno naročanje se nanaša na naročanje okolju prijaznega blaga, storitev in gradenj, ki naj bi skladno z Akcijskim načrtom za zeleno javno naročanje za obdobje 2009–2012 dosegalo 50% vseh javnih naročil.
Za vsebinsko pripravo razpisne dokumentacije ter pripravo tistih delov dokumentacije, ki se vežejo na predmet javnega naročila, bo odgovoren predlagatelj javnega naročila, medtem ko bo za postopkovni del, njegovo pravilno in zakonito izvedbo odgovorna agencija.
V nadaljevanju zakona je urejena notranja organizacija agencije: organa agencije sta Svet in direktor, pri čemer bodo njune pristojnosti natančneje opredeljene z aktom o ustanovitvi javne agencije. Svet ima 5 članov, katere člane imenuje in razrešuje vlada, ta pa prav tako za dobo petih let imenuje direktorja in sicer na predlog sveta, na podlagi javnega natečaja v skladu s pogoji in kriteriji, določenimi z zakonom in uredbo.
Čeprav v Sloveniji poteka informatizacija na področju javnega naročanja, pri čemer je posebno uspešno elektronsko objavljanje javnih naročil, pa na splošno zaostajamo za drugimi državami članicami. Ker sistem za elektronsko javno naročanje pri nas še ni zgrajen, je skladno s t.i. maanchestersko deklaracijo, s katero se je Slovenija, kot tudi druge države članice, zavezala, da bo do leta 2010 vzpostavila vodenje vseh naročil izključno v elektronski obliki, ena izmed pomembnejših nalog agencije predvsem vzpostavitev dveh soodvisnih informacijskih sistemov. To sta elektronski katalog, ki bo v pomoč naročnikom pri konkretnem naročanju blaga in storitev po že izvedenem javnem naročilu, ter baza tržnih informacij, ki bo služila kot zbir informacij, predvsem cen, blaga in storitev, pri tistih predmetih, ki so specifični za nakupe državne uprave in katere je težko dobiti na trgu (3. in 8. člen).
Z zakonom je urejeno tudi vprašanje zagotovitve sredstev za začetek dela agencije kot tudi prihodki agencije in možnost, da za svoje storitve izda tarifo glede višine plačil (9. člen). Za delovanje agencije je pomemben tudi strokovni kader, ki se bo prerazporedil iz drugih organov državne uprave – 11. člen tako določa, da bodo javni uslužbenci, ki opravljajo upravne in strokovne naloge s področja javnega naročanja, prešli v pristojnost agencije.
Pripravila: mag. Jasmina CigrovskiČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
