Za dosego navedenih ciljev zakon predvideva vzpostavitev centralne evidence pravic iz javnih sredstev, povezavo informacijskih sistemov, vzpostavitev enega mesta odločanja, poenotenje elementov, ki vplivajo na odločitev o socialnih pravicah, in spremembo kriterijev za upravičenost do nekaterih socialnih pravic.
V dosedanji ureditvi se je pri ugotavljanju materialnega položaja, ki je bil pogoj za upravičenost do posameznega transferja, upošteval različen krog oseb, različne vrste dohodkov na različen način (bruto ali neto), ponekod se je lastništvo premoženja upoštevalo, vendar na različne načine, ponekod pa sploh ne. V družinski dohodek niso bili všteti drugi socialni prejemki, kar je vplivalo tako na upravičenost, kot tudi na višino drugega transferja. Ker se je o različnih socialnih transferjih odločalo na različnih, med seboj nepovezanih organih, je bilo omogočeno upravičencem, da so pri različnih organih prikazovali različne socialno ekonomske položaje Odločanje na različnih organih je pomenilo tudi vodenje postopkov, ugotavljanje okoliščin in izdajo odločb na več mestih.
Neupravičeno kopičenje socialnih pravic novi zakon preprečuje z enotno opredelitvijo oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, ko ta uveljavlja pravico do nekega socialnega transferja, enotno definicijo dohodka, enotno definicijo premoženja pri uveljavljanju vseh socialnih transferjev, ki so odvisni od materialnega položaja, določenim vrstnim redom uveljavljanja socialnih transferjev in eno vstopno točko za uveljavljanje pravice do socialnih transferjev.
Pravice iz javnih sredstev, kot jih predlog zakona s skupnim izrazom imenuje, so:
Zakon ohranja načelo, uveljavljeno pri pravicah iz javnih sredstev v dosedanji področni zakonodaji, da se le-ta dodeli, kadar dohodek oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico iz javnih sredstev. Pri tem zakon ne posega v druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo to pravico, določa pa vrstni red uveljavljanja pravic, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju denarnih prejemkov in drugih pravic, ki so odvisne od materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev, postopek, ki se uporablja pri njihovem uveljavljanju ter centralno evidenco socialnih transferjev.
Po novem zakonu center za socialno delo odloča o vseh tovrstnih zakonskih pravicah, ki so neposredno odvisne od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičenca, tj. tistih, ki so bila po dosedanji veljavni zakonodaji že v njihovi pristojnosti (t. i. državnih socialnih transferjih), in tudi o pravicah, ki jih po do sedaj veljavnih predpisih zagotavljala lokalna skupnost in so bile določene kot zakonska pravica (t. i. občinski transferji). Pri odločanju center za socialno delo postopa po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena, odloči pa o vseh socialnih transferjih z eno odločbo. V postopku odločanja o pravicah iz javnih sredstev, ki se financirajo iz občinskega proračuna, ima lokalna skupnost pred izdajo odločbe možnost podati mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in ki izhajajo iz njihovih evidenc. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o njej pa odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve. V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.
Po novem bo vzpostavljena tudi centralna zbirka podatkov pravic iz javnih sredstev. Upravljavec zbirke je ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, centri za socialno delo pa v to zbirko podatke vnašajo in osebne podatke iz te zbirke obdelujejo z enako vsebino kot ministrstvo. Zakon določa nabor podatkov, ki jih vsebuje zbirka.
Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, mora do začetka uporabe tega zakona, ki je 1. junija 2011, vzpostaviti tudi enoten informacijski sistem, ki bo vseboval podatke iz zbirk podatkov, potrebne za odločanje o vseh pravicah iz javnih sredstev.
Z začetkom uporabe zakona je s strani centrov za socialno delo predviden tudi prevzem delavcev, ki na lokalnih skupnostih vodijo postopke ugotavljanja upravičenosti do znižanja plačila vrtca, subvencije najemnine in kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, s strani ministrstva pa prevzem delavcev, ki na Ministrstvu za okolje in prostor na drugi stopnji vodijo postopke ugotavljanja upravičenosti do subvencije najemnine.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.