Enako obravnavanje in enake možnosti spolov sta eni izmed temeljnih pravnih načel politike Evropske unije, opredeljeni tako v Pogodbi o delovanju Evropske unije kot v mnogih direktivah, v Sloveniji pa to vprašanje ureja Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM). Namen zakonske ureditve tega področja je spodbujanje enakosti žensk in moških ter odpraviti vse neenakosti zaradi spola. Najpomembnejša določba z vidika zagotavljanja enakosti spolov v praksi je 157. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki na področju trga dela uvaja načelo enakega plačila za enako delo ter delo enake vrednosti in daje pravno podlago za uvedbo pozitivnih ukrepov. Na podlagi PDEU lahko države članice zagotavijo dejanske enakosti žensk in moških na trgu dela ter lahko uporabijo ukrepe, ki dajejo specifične ugodnosti slabše zastopanemu spolu pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju.
Tematika enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, ni urejena čisto na novo, saj je do sedaj to področje urejala več kot 20 let stara Direktiva št. 86/613/EGS. Slednja v zadnjih letih ni bila prenovljena, zaradi številnih sprememb in novosti pa sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela novo Direktivo št. 2010/41/EU ter razveljavila staro.
Nova direktiva določa okvir za uveljavitev načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost ali prispevajo k izvajanju take dejavnosti oziroma njihovih nezaposlenih zakoncev ali partnerjev ter pri tem ne posega v področje enake obravnave spolov na drugih področjih, npr. enakost pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbe, kar ureja Direktiva št. 2004/113/ES.
Načelo enakega obravnavanja pomeni, da je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi spola v javnem ali zasebnem sektorju in sicer:
- v zvezi z ustanavljanjem, opremljanjem ali razširjanjem podjetja ali ustanovitvijo ali razširjanjem katere koli oblike samostojne dejavnosti pogoji za ustanovitev družbe med zakonci ali njihovimi življenjskimi partnerji ne smejo biti bolj omejevalni kot pogoji za ustanovitev družbe med drugimi osebami;
- če v državi članici obstaja sistem socialne zaščite za samozaposlene delavce, mora država sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zakoncu oziroma nezaposlenemu partnerju v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovi socialno zaščito;
- varstvo samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom: države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da se lahko samozaposlenim delavkam oziroma nezaposlenim partnerkam dodeli zadostno nadomestilo za materinstvo, kar jim omogoča prekinitev poklicne dejavnosti zaradi nosečnosti ali materinstva za najmanj 14 tednov;
- države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da se samozaposlenim delavkam oziroma nezaposlenim partnerkam zagotovi dostop do kakršnihkoli služb, ki ponujajo začasno nadomeščanje, ali kakršnihkoli nacionalnih socialnih služb.
Ukrepi za dejansko zagotovitev enakosti spolov, kot je pozitivno ukrepanje, ne pomenijo kršitve pravnega načela enakega obravnavanja moških in žensk ter so tako s PDEU kot z direktivo izrecno dovoljeni: države lahko ohranijo ali sprejmejo ukrepe za dejansko zagotovitev polne enakosti moških in žensk v poklicnem življenju, ki bi spodbujali podjetniške pobude žensk (5. člen direktive).
V 3. členu je poleg neposredne in posredne diskriminacije opredeljeno še nadlegovanje (neželeno vedenje, povezano s spolom kake osebe, z namenom ali učinkom prizadeti dostojanstvo te osebe in ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje) ter spolno nadlegovanje (neželeno verbalno, neverbalno ali fizično vedenje spolne narave). Če je nekdo zaradi navedenih dejanj utrpel izgubo ali škodo, mu mora država članica skladno z načelom enakega obravnavanja zagotoviti uveljavljanje svojih pravic v sodnem ali upravnem postopku oziroma v ustreznem poravnalnem postopku. Države morajo prav tako uvesti ukrepe, s katerimi se zagotovi dejanska in učinkovita odškodnina ali povračilo za nastalo izgubo ali škodo, pri čemer mora višina le-teg biti odvračilna in sorazmerna ter ne sme biti omejena z vnaprej določeno zgornjo mejo (9. in 10. člen direktive).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.