Za čim večjo učinkovitost izvršilnega postopka je bistveno, da upnik razpolaga z natančnimi podatki o dolžniku ter njegovem premoženju. S spremembo 4. člena zakona so določeni državni organi, pravne osebe ter po novem tudi zasebniki (pojem zasebnika je opredeljen v 16. členu, nanaša pa se npr. na odvetnike, notarje in zdravnike), ki so za namene izvršbe dolžni v največ 8 dneh posredovati podatke o dolžniku, npr. osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum rojstva, EMŠO, davčno številko itd. Sodiščem in izvršitelju morajo podatke posredovati brezplačno, medtem ko takšna obveznost za posredovanje upnikom ne velja.
V povezavi s pridobivanjem podatkov o premoženju dolžnika je tudi opredelitev identifikacijskih podatkov v 16.a členu, ki so nujno potrebni za identifikacijo tako upnika kot dolžnika ter seznam dolžnikovega premoženja iz 31. člena Kadar upnik verjetno izkaže, da ne bo mogel biti v celoti poplačan, mora predložiti seznam o stanju vsega svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.
Na novo je določeno, da se bo moral izvršitelj, da bo lahko pridobival podatke, izkazati s sklepom o izvršbi, v katerem je določen za izvršitelja oziroma s sklepom, s katerim je bil določen za izvršitelja (tretji odstavek 4. člena), medtem ko za upnika enako kot do sedaj velja, da mora izkazati pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo.
Zaradi pospešitve postopkov je bil spremenjen 11. člen zakona o hitrosti in vrstnem redu postopanja, ki v novem tretjem odstavku določa, da mora sodišče v pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi obrazloženega dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opraviti poravnalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor. Pri postopanju z izvršbami na podlagi verodostojne listine se spreminja tudi pristojnost za odločanje o pritožbah zoper sklepe o izvršbi, in sicer velja, da bo o teh odločalo Višje sodišče v Ljubljani.
Določa se širitev možnosti poplačila upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Po veljavni ureditvi je možnost poplačila upnika pred pravnomočnostjo določena le za izvršilne naslove, izdane v postopku v gospodarskih sporih in sicer tako, da je poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa možno v vseh primerih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet. Po novem pa bo možno poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi kateregakoli izvršilnega naslova (ne le tistega, izdanega v postopku v gospodarskih sporih) na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da bo predlogu za izvršbo priložen izvršilni naslov.
K hitrosti postopkov naj bi pripomogla tudi določba 29. člena, ki predvideva - ko bodo za to izpolnjeni tehnični pogoji - elektronsko vlaganje vseh vlog v izvršilnem postopku (do sedaj so se lahko po elektronski poti vlagali le predlogi za izvršbo na podlagi verodostojne listine), ob tem pa bo moral vlagatelj listine pretvoriti v elektronsko obliko in jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom ter jih priložiti vlogi. Sprememba prav tako nalaga odvetnikom, notarjem, izvršiteljem in pravobranilstvu, da vse vloge in druga pisanja vlagajo v elektronski obliki, s čemer naj bi se bistveno pospešili izvršilni postopki in zmanjšali tako upnikovi stroški kot stroški sodišč.
Po novi ureditvi so predlogi za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova v celoti urejeni v 40. členu, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa v 41. členu. Opredeljena je obvezna vsebina predloga, med drugim tudi obvezna navedba upnika in dolžnika z identifikacijskimi podatki iz novega 16.a člena. Izrecno je tudi določeno, da bo v primeru, če upnik v predlogu ne bo navedel izvršitelja, sodišče s predlogom ravnalo kot z nepopolno vlogo. Sodišče lahko poizvedbe pri predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova opravi že pred izdajo sklepa. Če bi ugotovilo, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da pošlje predlog v dopolnitev.
44. člen ureja sklep o izvršbi, v okviru katerega je na novo določeno, da sklep o dovolitvi izvršbe vsebuje tudi odredbo, da lahko izvršitelj, ki je določen v tem ali posebnem sklepu, prisilno vstopi v zaprt prostor.
Med ostalimi novostmi so tudi spremenjene določbe o vodenju postopka in odločanje po sodniku posamezniku v postopku o pritožbi (6. člen), za upnika učinkovitejši postopek izvršbe na podlagi menice in sicer bo upnik lahko dosegel rubež sredstev pri organizacijah za plačilni promet in poplačilo še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razširjen je krog prejemkov, izvzetih iz izvršbe (101. člen) ter omejena izvršba na minimalno plačo tudi za podjetnika in zasebnika (102. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
