Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine v obliki proizvodov in storitev, ki imajo nekatere temeljne značilnosti:
• njihovo trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu,
• zagotavlja jih Republika Slovenija, občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in v kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.
Gospodarske javne službe se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture.
Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
Republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe v naslednjih oblikah:
1. v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo,
2. v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj,
3. v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno,
4. z dajanjem koncesij. Pri čemer koncesionar ali oseba zasebnega prava, ki posluje z javnim kapitalskim vložkom v zadevah izvajanja gospodarske javne službe, posluje v skladu z načinom, predpisanim za opravljanje javne službe.
Velja omeniti, da lahko v posebnih primerih Vlada z uredbo ali občina z odlokom predpiše, da se poleg proizvodov in storitev v javnem interesu na tak način zagotavljajo še drugi proizvodi in storitve, vendar na način in v oblikah delovanja gospodarske javne službe, kadar:
• so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti,
• so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij države oziroma lokalne skupnosti,
• republika ali lokalna skupnost prevzame subsidiarno sanacijsko odgovornost.
Sem štejemo predvsem dejavnosti, ki so z zakonom ali z odlokom skupščine občine ali Mesta Ljubljane določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena na področjih materialne infrastrukture, zadeve posebnega družbenega pomena s področij materialne infrastrukture, ki se opravljajo v okviru gospodarskih dejavnosti in druge dejavnosti oziroma zadeve katerih financiranje in oblikovanje cen je potekalo preko sistema samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje oziroma sistema financiranja javne porabe.
Predpisi, ki določajo delovanje posamezne gospodarske javne službe na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) predpisujejo:
• organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkov),
• vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,
• pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
• pravice in obveznosti uporabnikov,
• vire financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja,
• vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina republike ali lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
• obveznost izdelave programa za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga sprejme ustanovitelj,
• druge elemente, ki so pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
S sprejemom Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) ustanovitelj več ne sprejema in potrjuje letnega poročila, prav tako pa so razveljavljene določbe imenovanja in delovanja direktorja.
Gospodarske javne službe se financirajo s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Republika zagotavlja sredstva iz proračuna za financiranje republiških gospodarskih javnih služb, lokalna skupnost pa za financiranje izbirnih lokalnih javnih služb. Proračunsko financiranje obveznih lokalnih gospodarskih služb se razmeji med republiko in lokalno skupnostjo v skladu s predpisi.
V skladu z 59. členom ZGJS za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Te se lahko oblikujejo na naslednje načine:
• oblikujejo in določajo se na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom.
• določijo se diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe.
• lahko se subvencionirajo, pri čemer se z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, določita tudi višina in vir subvencij. Pri tem so lahko subvencije diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.
Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. V proračunu se zagotavljajo tudi sredstva za subvencije.
Lokalna skupnost lahko za financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb predpiše davek v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe in nalog lokalnih skupnosti.
Prihodki javnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja, koncesionarja ali osebe zasebnega prava iz 54. člena tega zakona, ki izvirajo iz opravljanja gospodarske javne službe oziroma iz zagotavljanja javnih dobrin, se določijo z aktom o ustanovitvi javnega zavoda oziroma javnega podjetja, s koncesijskim aktom ali s pogodbo o vlaganju javnega kapitala.
Infrastrukturni objekti gospodarskih javnih služb se lahko financirajo iz sredstev, dobljenih s kratkoročnimi ali dolgoročnimi posojili. Posojila najamejo v skladu z zakonom republika ali lokalne skupnosti glede na vrsto gospodarske javne službe.
Pod pogoji, ki jih določa zakon, se lahko sredstva za investicijsko izgradnjo objektov in naprav, namenjenih za opravljanje gospodarskih javnih služb, pridobivajo tudi iz sredstev vlaganj tujih oseb in iz sredstev tujih in mednarodnih posojil.
Republika in lokalne skupnosti lahko dajo uporabnikom javnih dobrin bone (voucher), s katerimi na podlagi lastne izbire plačujejo javne dobrine.
Glede vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig velja, da:
• vodi režijski obrat ločeno računovodsko evidenco, ki omogoča obračun stroškov, odhodkov in prihodkov po načelih, ki veljajo za gospodarske družbe.
• vodi javni gospodarski zavod in javno podjetje računovodstvo po določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
• vodi koncesionar in oseba zasebnega prava iz 54. člena ZGJS za dejavnost, ki je javna gospodarska služba, ločeno računovodstvo po določilih ZGD-1.
Pri tem se dotacije in subvencije iz proračuna štejejo za prihodek oseb – gospodarskih javnih služb. Pri obračunu amortizacije za osnovna sredstva, za nabavo katerih so bila pridobljena sredstva iz proračuna, se njihova nabavna vrednost zmanjša za višino prejetih proračunskih sredstev.
Pravne osebe, ki opravljajo dejavnost gospodarskih javnih služb, morajo imeti revidirane letne računovodske izkaze v skladu z ZGD-1. Pri reviziji se ugotavlja tudi namenskost, učinkovitost in racionalnost uporabe proračunskih sredstev.
V skladu z 79. členom ZGJS se delovanje javnih služb uskladi do konca maja 2011.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
