financiranje gospodarskih investicij
Za blažitev finančne krize ter za preprečevanje trajnih in nepopravljivih posledic za delovanje države, ki bi lahko nastale zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev za nemoteno delovanje gospodarskega sistema je država že konec lanskega aprila sprejela Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShem), s katerim so omogočili slovenskim gospodarskim družbam jamstva države pri najemanju kreditov. Sprejem novega instrumenta, s katerim naj bi se spodbujale investicije v dejavnosti, ki so za Slovenijo posebnega pomena (tehnološka prenova, razvoj turizma, regionalni razvoj itd.) je bil predviden že v izhodni strategiji Slovenije za obdobje od 2010 do 2013, uveljavil pa naj bi se po izteku jamstvene sheme po ZJShem.
Poroštva bo v imenu in za račun države izdajala Slovenska izvozna in razvojna banka d.d. Ljubljana (SID banka) po postopku, ki bo podrobneje urejen s podzakonskim predpisom (uredbo), banka pa bo morala poleg izdajanja poroštev tudi spremljati, obveščati in poročati o izdanih poroštvih ter izvajati nadzor nad izdajanjem kreditov s strani bank in namensko porabo kreditov.
Cilj Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD) je omogočiti gospodarskim družbam s sedežem v Republiki Sloveniji pridobitev kreditov za financiranje investicij v razvojne projekte, ki imajo za posledico rast dodane vrednosti na zaposlenega in omogočajo večjo zaposlenost (načelo namenske porabe sredstev - 2. člen). Zaradi prvovrstnega zavarovanja, ki ga predstavlja državno poroštvo, se predvideva, da bodo banke bolj naklonjene dajanju kreditov in bo s tem tudi sproščen ti. kreditni krč, ki je nastal kot posledica svetovne finančne krize. Z zakonom je prav tako opredeljeno, za katere namene se kredit ne sme izdati in kot take našteva npr. poplačilo obstoječih obveznosti, odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov organov vodenja in nadzora teh družb, financiranje študij ali svetovalnih pogodb, investicije v prometno infrastrukturo itd.
V zakonu je določeno načelo enakega dostopa do poroštev – vse gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, so upravičene do pridobitve poroštev, pri čemer družba ne sme biti v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, biti v insolvenčnem ali izvršilnem postopku, po podatkih DURSa imeti na dan oddaje vloge za prijavo na razpis neporavnane obveznosti iz naslova obveznih dajatev, delež RS v družbi ne sme presegati 50% ter ne sme opravljati pretežno finančne ali posredniške dejavnosti (3. člen).
V II. poglavju zakona so določeni osnovni pogoji kreditov in poroštev, ki so skladni običajnim pogojem kreditov, za katere daje poroštvo RS po drugih zakonih o poroštvih. Krediti, za katera se izdajajo poroštva, morajo imeti naslednje značilnosti:
– ročnost kredita od enega od deset let,
– obrestna mera kreditov je obrestna mera za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke,
– primerljivost stroškov kredita s stroški kreditov za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke,
– višina kredita od 500.000 do 20.000.000 evrov,
– valuta kredita je evro;
– način zavarovanja.
Skupen znesek poroštev ne sme presegati 1.000.000.000 evrov, pri čemer daje RS poroštvo do 75% glavnice posameznega kredita (gre za t.i. načelo upoštevanja pravil EU o državnih pomočeh), breme za preostali del kredita (torej za preostali del glavnice kredita, vse obresti kredita in vse stroške kredita) pa nosi banka sama in ga dodatno zavaruje. Obresti in stroškov kredita banka ne sme pripisovati h glavnici kredita.
Jamstva države so nepreklicna, brezpogojna in se unovčujejo na prvi pisni poziv banke (7. člen) in tako izpolnjujejo pogoje Evropske centralne banke za zavarovanje v postopkih pridobitev denarnih sredstev, ki jih banke pridobivajo pri ECB. Poroštva so skladno s 1012. členom Obligacijskega zakonika subsidiarna, kar pomeni, da lahko banka terja poroka k plačilu šele, če ne prejme izpolnitve veljavne in zapadle obveznosti od dolžnika.
Sredstva za plačilo poroštev se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije, oceno verjetnosti unovčitve poroštev pa pripravi Ministrstvo za finance na podlagi podatkov iz obstoječih baz podatkov, ki jih vodi AJPES. Za izdano poroštvo dolžnik plača premijo, ki je sestavljena iz stroškov izdaje poroštva, ki jih mora država plačati SID banki kot pooblaščeni instituciji za izdajanje poroštev in iz tržno oblikovane cene (10. in 11. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
