(okrožno sodišče, višje sodišče) Tožeča stranka je po svojem odvetniku vložila revizijo zoper pravnomočno sodbo. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko oziroma pooblaščenko pozvalo, da sodišču dostavi posebno pooblastilo za revizijo, kot to določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Odvetnik je dostavil novo pooblastilo, sodišče prve stopnje pa je odločilo, da se revizija zavrže.
V pritožbi je tožeča stranka navajala, da je na podlagi sklepa sodišča prve stopnje dostavila novo pooblastilo, slednje pa izvira iz časa, ko je pravica do vložitve revizije že nastala. Določba 95. člena ZPP po oceni tožeče stranke ne gre v smeri, da mora stranka ob vložitvi revizije predložiti pooblastilo odvetniku za vložitev revizije, marveč mora predložiti zgolj novo pooblastilo. Sicer pa prvi odstavek navedenega člena določa, da ima odvetnik pooblastila za vsa procesna dejanja. Drugi odstavek 76. člena Obligacijskega zakonika (OZ) tudi predpisuje, da so pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, dovoljeni vsi pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni očitek, da prvostopno sodišče tožeče stranke oziroma njegovega odvetnika ni poučilo, da mora ob vložitvi revizije zoper pravnomočno sodno odločbo predložiti posebno pooblastilo. Sodišče prve stopnje je namreč izdalo sklep, s katerim je odvetnika tožeče stranke izrecno pozvalo, da v roku 15 dni predloži novo pooblastilo vložnika revizije za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (drugi odstavek 95. člena ZPP), sicer bo revizijo skladno z določbo četrtega odstavka 98. člena ZPP zavrglo. Tožeča stranka je nato v sodni spis v določenem roku poslala novo pooblastilo, v katerem pa ni bilo navedeno, da stranka izrecno pooblašča odvetnika za vložitev revizije, niti ni predloženi formular pooblastila vseboval pooblastila stranke odvetniku, da vlaga pravna (redna in izredna) sredstva zoper sodne odločbe. Za vložitev izrednih pravnih sredstev pa mora odvetnik predložiti novo pooblastilo, kar pa po ustaljeni sodni praksi ne pomeni le, da mora pooblastilo izvirati iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije, temveč mora biti v pooblastilu tudi posebej navedeno, da je dano za zastopanje v revizijskem postopku. Odločitev za vložitev izrednega pravnega sredstva naj bo rezultat posebnega preudarka stranke, pa tudi njenega odvetnika, ki mora pred prevzemom zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v skladu s pravili odvetniške etike spet posebej opozoriti na stroškovni vidik, kar nujno vsebuje tudi oceno možnosti za uspeh. Glede na navedeno specialno procesno pravno podlago, uporaba drugih zakonskih določb, na katere se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, ne pride v poštev. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.