Čeprav področje prenosa pokojninskih pravic na podlagi že plačanih prispevkov oziroma premij v obvezno ali dodatno pokojninsko zavarovanje v državi članici pred nastopom zaposlitve pri instituciji, organu, uradu ali agenciji Evropske unije v sistem pokojninskega zavarovanja pri EU ter prenos sredstev iz sistema pokojninskega zavarovanja pri EU v pokojninski sistem članice ob prenehanju zaposlitve pri instituciji, organu, uradu ali agenciji EU ureja že evropska uredba št. 259/68, ki je neposredno uporabljiva v Sloveniji, zakon ureja pravno podlago za preračun višine pravic v kapitalske vrednosti, ki bodo predmet prenosa v pokojninski sistem EU in obratno.
Obstoječa slovenska zakonodaja namreč ni omogočala prenosa pokojninskih pravic, saj ni določala načina preračunavanja, prav tako pa ni omogočala prenosa aktuarske vrednosti pokojninskih pravic v slovenski pokojninski sistem. Nov zakon tako pomeni uskladitev slovenskega pravnega reda z evropskim in daje pravno podlago za prenos prispevkov, plačanih v pokojninsko zavarovanje.
ZPPP podobno kot Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) temelji na načelih vzajemnosti, solidarnosti, odgovornosti države, delodajalcev in osebne odgovornosti zavarovancev. Za splošnimi določbami, v okviru katerih so med drugim opredeljeni pojmi prenosna vrednost, pričakovane pravice ter aktuarska protivrednost, je v II. poglavju zakona določen prenos pokojninskih pravic v sistem pokojninskega zavarovanja EU ter velja za tiste osebe, ki se zaposlijo pri instituciji, organu, uradu ali agenciji EU kot uslužbenci in so po Kadrovskih predpisih upravičeni do prenosa prenosne vrednosti pokojninskih pravic. V tem primeru mora (slovenski) Zavod sistemu EU, v okviru katerega je zavarovanec pokojninsko zavarovan, na zahtevo zavarovanca izplačati prenosno vrednost.
Za izračun prenosne vrednosti je pristojen Zavod, medtem ko morajo nosilci dodatnega pokojninskega zavarovanja izračunati vrednosti pokojninskih pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja ter nakazati znesek Zavodu. Ta obe vsoti - vsoto prenosne vrednosti iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja - izplača v sistem EU (6. člen).
Prenosna vrednost se izračuna na podlagi valorizirane vrednosti plač oziroma zavarovalnih osnov in nadomestil, ki so za uslužbenca evidentirane pri Zavodu od 1. januarja 1970 dalje in od katerih so bili plačani prispevki za to zavarovanje. V 7. členu zakona so določeni količniki za preračun plač v bruto zneske s povprečno stopnjo davka in prispevkov za potrebe izračuna prenosne vrednosti.
Zavod mora sistemu EU izplačati prenosno vrednost v roku 6 mesecev ob prejema obvestila o strinjanju s prenosom pokojninskih pravic v sistem EU in sicer na podlagi dokazil, kot so verodostojna potrdila, iz katerih izhaja datum zaposlitve, dan, na katerega je prenos pokojninskih pravic dokončen in nepreklicen ter vsa druga odločilna dejstva (9. in 10. člen).
V III. poglavju je urejen prenos pokojninskih pravic v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ker Kadrovski predpisi EU poznajo t.i. aktuarsko protivrednost pokojninskih pravic*, je oseba ob prenehanju delovnega razmerja v EU in ob vstopu v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji upravičena do prenosa aktuarske protivrednosti pokojninskih pravic, pridobljenih v pokojninskem sistemu EU, v pokojninski sistem v Republiki Sloveniji.
Za izračun pokojninske osnove za čas zaposlitve v EU se na podlagi plače zavarovanca uporabljene pri aktuarskem izračunu ugotovi znesek prispevka za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi moral biti plačan po predpisih v Republiki Sloveniji za enako obdobje (13. člen). Upravičencu, ki je pred prenosom aktuarske protivrednosti pokojninskih pravic v pokojninski sistem v Sloveniji že opravil prenos pokojninskih pravic iz naše države v pokojninski sistem EU, ponovno oživijo pravice, ki jih je imel pred prenosom (zavarovalna doba, osnove za odmero pokojnine), pridobi pa tudi zavarovalno dobo za obdobje zaposlitve v EU. Omeniti velja, da se od prenosa aktuarske protivrednosti ne plača dohodnina (16. člen).
Z zakonom je urejeno tudi vodenje evidenc, ki so nujne zaradi izvajanje zakona, in sicer evidenca vlog in izračunov prenosne vrednosti in vrnjene prenosne vrednosti (18. člen), evidenca vlog in izračunov prenosov aktuarske protivrednosti za prenos pokojninskih pravic iz sistema EU v pokojninski sistem Republike Slovenije (19. člen), evidenca o izvedenih prenosih pokojninskih pravic iz pokojninskega sistema Republike Slovenije v sistem EU (20. člen) ter evidenca o izvedenih prenosih pokojninskih pravic iz sistema EU v pokojninski sistem Republike Slovenije (21. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
* gre za vrednost kapitalizirane bodoče tekoče dajatve - pokojninski kapital, zmanjšan za diskontno stopnjo zaradi predčasne uveljavitve kapitala in zniževalni koeficient, ki upošteva riziko smrti pred datumom zapadlosti dajatve, izračuna pa se odvisno od starosti in stopnje umrljivosti
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.