V skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije državni zbor najmanj enkrat letno opravi razpravo o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej ter sprejme stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU v prihodnjem obdobju. Z deklaracijo, ki jo za parlament pripravi vlada, naj bi se oblikovala jasna in pregledna politika Slovenije v evropskih zadevah, hkrati pa služi za seznanitev širše javnosti o odprtih vprašanjih, s katerimi se srečujeta EU in Slovenija kot država članica.
deklaracija
Z deklaracijo je državni zbor prejel temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečala pri nadaljnjem sprejemanju odločitev v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v obdobju od januarja 2010 do junija 2011.
Deklarativno opredeljeni izzivi in naloge Slovenije so odvisni od trenutnih gospodarskih in finančnih razmer v svetu, stanja na trgu dela, povezanosti slovenskega gospodarstva s trgi Evropske unije in vpetosti v globalne izzive. V želji, da bi Slovenija svojo vlogo v Evropski uniji še okrepila - že zdaj kot dejavna članica sodeluje pri vseh procesih delovanja Unije in prispeva k delovanju njenih institucij, so stališča Slovenije opredeljena tako, da bi vodila h krepitvi vloge naše države doma in v svetu.
prednostne naloge
V okviru prednostnih nalog, ki predstavljajo spremni dokument k deklaraciji, so predstavljene sektorske prednostne naloge po posameznih področjih in temeljijo na okvirnih stališčih iz deklaracije. Prednostne naloge izpeljujejo poglede Slovenije do posameznih predlogov, ki bodo v skladu z delovnim programom Evropske komisije za prihodnje leto ter 18-mesečnim programom naslednjih predsedujočih držav Unije predmet obravnave znotraj Sveta. Nalogam je dodana tudi obrazložitev, ki po posameznih področjih podrobneje opisuje stanje v EU.
Prednostne naloge so razdeljene na:
* horizontalne zadeve, med katere med drugimi sodijo institucionalne zadeve, proračun EU, podnebne spremembe in energetska varnost;
* makroekonomska vprašanja, med katera sodijo finančne storitve in prosto gibanje kapitala, obdavčitev in carinska unija;
* podjetništvo in konkurenčnost;
* visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba;
* zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti;
* zdravje;
* izobraževanje, kultura in šport;
* promet;
* energijo;
* kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano;
* okoljsko politiko;
* pravosodne in notranje zadeve, kamor spadajo pravosodno, policijsko in carinsko zavarovanje ter vizumska politika;
* zunanje zadeve in obrambo.
Izmed prioritetnih nalog naj posebej poudarimo naloge s področja varstva okolja, davkov, varstva potrošnikov in izobraževanja.
podnebne spremembe in energetska varnost
Konec leta 2008 je bil v EU sprejet podnebno-energetski sveženj, ki se nanaša predvsem na trgovanje z izpusti toplogrednih plinov, uveljavljanje rabe obnovljivih virov energije, oskrbe s plinom itd. V Sloveniji smo precejšen del navedenih predpisov že prenesli v nacionalno zakonodajo (npr. z zadnjo novelo zakona o varstvu okolja (ZVO-1)), v prihodnje pa bo še treba sprejeti vrsto izvedbenih aktov za doseganje dodatno zastavljenih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov kot tudi sprejeti nov akcijski načrt za energetsko politiko.
obdavčitev
Najpomembnejša naloga EU na davčnem področju je po eni strani povečanje preglednosti in enostavnosti ter zmanjšanje administrativnih stroškov in stroškov v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti, po drugi strani pa preprečevanje davčnih goljufij in utaj. V EU se bo tako še nadaljeval boj proti davčnim goljufijam, za namene katerega so že v pripravi ustrezne direktive, krepilo sodelovanje in medsebojna pomoč držav članic na davčnem področju, novosti pa so načrtovane tudi na področju davka na dodano vrednost in izterjave davkov.
varstvo potrošnikov
V pripravi je direktiva, ki bo celovito uredila pravice potrošnikov glede pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov ter pogodb na daljavo, nedovoljene pogoje v potrošniških pogodbah in nekatere vidike prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij. Ena od prednostnih nalog pri urejanju varstva potrošnikov je tudi zagotoviti čim višjo splošno varnost proizvodov in krepitev nadzora nad nevarnimi proizvodi.
izobraževanje in usposabljanje
Zaradi pomembnosti izobraževanja in usposabljanja, ki sta ključnega pomena za doseganje in izboljšanje zaposljivosti, konkurenčnosti, inovacij, kulturnega razvoja ter doseganja gospodarske blaginje, se na tem področju pripravlja nova strategija izobraževanja in usposabljanja, katere cilji so predvsem:
– uresničitev vseživljenjskega učenja in učne mobilnosti vseh;
– izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalne ponudbe in izidov;
– povečanje družbene pravičnosti in aktivnega državljanstva;
– spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti vključno s podjetnostjo na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
