Čeprav pogodbi o prodaji blaga in o opravljanju storitev ne sodita med nove pogodbene tipe in sta navadno zakonsko urejeni, lahko pride do dvomov o naravi pogodbe zaradi dobave blaga (predmeta pogodbe), ki ga je šele treba izdelati ali proizvesti. Prav o razlikovanju med tema tipoma pogodb je konec februarja razpravljalo tudi Sodišče Evropskih skupnosti.
Družba KeySafety s sedežem v Italiji je dobavljala sisteme zračnih blazin italijanskim proizvajalcem avtomobilov in za ta namen od nemške družbe Car Trim kupila sestavne dele, ki se uporabljajo pri izdelavi teh sistemov. Zaradi predčasne odpovedi pogodbe je slednja vložila odškodninsko tožbo pri nemškem sodišču, ki pa se je izreklo za nepristojno. Pri presojanju obstoja mednarodne pristojnosti se je nemško sodišče z predhodnim vprašanjem obrnilo na sodišče ES. To je v zadevi C-381/08 ugotovilo, da je za ugotovitev pristojnosti treba najprej med seboj razmejiti pogodbo o prodaji blaga in pogodbo o opravljanju storitev.
Sodišče je pri opredelitvi izhajalo iz temeljnih pojmov, in sicer je pogodbo, katere značilna obveznost je dobava premoženja, opredelilo kot "prodajo blaga", medtem ko je pogodbo, za katero je značilno opravljanje storitev, opredelilo kot "opravljanje storitev".
Za opredelitev pogodbe, katere predmet je prodaja blaga, ki ga mora prodajalec še izdelati in proizvesti, je sodišče uporabilo Direktivo 1999/44 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij, ki v 1. členu določa, da se za prodajne pogodbe štejejo tudi pogodbe za dobavo potrošniškega blaga, ki ga je treba izdelati ali proizvesti. Podobno določa tudi Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, ki za prodajne pogodbe šteje tudi pogodbe o dobavi blaga, ki ga je treba izdelati ali proizvesti, razen če je stran, ki je blago naročila, prevzela obveznost, da dobavi bistven del materiala, potrebnega za to izdelavo ali proizvodnjo.
Dejstvo, da mora biti blago, ki ga je treba dostaviti, predhodno izdelano ali proizvedeno, v ničemer ne spremeni opredelitve zadevnih pogodb kot prodajnih pogodb, kar je Sodišče ES ugotovilo že na področju javnih naročil, ko je v zadevi C-300/07 odločilo, da gre za prodajo blaga ne glede na to, ali se določen proizvod daje na voljo potrošnikom že pripravljen oziroma po tem, ko je bil izdelan v skladu z njihovimi potrebami.
Poleg navedenega je pomembno tudi merilo porekla blaga, ki ga je treba predelati. Če je dal kupec na razpolago ves material ali večino materiala, iz katerega je narejeno blago, je to lahko znak za opredelitev pogodbe kot pogodbe o opravljanju storitev, sicer gre za pogodbo o prodaji blaga.
Narava pogodbe se presoja tudi glede na obveznost dobavitelja. Če je prodajalec odgovoren za kakovost in skladnost blaga, ki je rezultat njegovih dejavnosti, bo ta odgovornost odločilna za opredelitev pogodbe kot pogodbe o prodaji blaga ter nasprotno, odgovornost zgolj za pravilno izvedbo po navodilih kupca nakazuje na pogodbo o opravljanju storitev.
Nacionalno sodišče bo v danem primeru glede na navedeno moralo presoditi, za kakšno vrsto pogodbe gre ter določiti pristojnost ob upoštevanju določb Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki določa pristojno sodišče glede na kraj izpolnitve obveznosti:
- v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno,
- v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
