Temeljni procesni zakon, ki zavezuje organe javne uprave, ko odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v upravnih zadevah, je bil z novelo ZUP-G od svoje uveljavitve leta 2000 že sedmič spremenjen.
pristojnosti upravne inšpekcije
Inšpektorat RS za javno upravo, opredeljen s spremembo Uredbe o organih v sestavi ministrstev, je organ v sestavi Ministrstva za javno upravo in opravlja nadzor nad izvajanjem ZUPa in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke. S spremembo 307. člena se spreminjajo pristojnosti upravnega inšpektorja, ki ima po novem pravico do vstopa v prostore organa in pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na upravne postopke in upravno poslovanje, vključno s tajnimi podatki, osebnimi podatki, poslovnimi skrivnostmi, davčnimi tajnostmi in drugimi varovanimi podatki. Z navedeno določbo naj bi se zagotovil učinkovitejši nadzor nad izvajanjem zakona, s poudarkom na preprečevalnem ukrepanju, ki naj zagotovi pravilno in zakonito uporabo upravnega procesnega prava.
Novi 307.a do 307.g člen natančneje opredeljujejo upravni nadzor:
- ki se lahko izvaja neposredno pri organu ali na podlagi predloženih dokumentov organov;
- inšpektor lahko odredi, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo v določenem roku;
- zaradi ponavljajočih se kršitev upravnega postopka lahko inšpektor odredi ponovno usposabljanje osebe, ki je vodila postopek, za vodenje in odločanje v upravnem postopku;
- zaradi kršitev pravil upravnega postopka lahko inšpektor predlaga uvedbo disciplinskega postopka oziroma mora podati kazensko ovadbo, če ima dejanje uradne ali druge osebe znake kaznivega dejanja;
- če nosilec javnih pooblastil teh ne izvaja oziroma jih izvaja nestrokovno, nevestno ali malomarno, lahko upravni inšpektor predlaga potopek odvzema javnih pooblastil.
Inšpektor pri svojem delu odloča z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba (vendar ta ne zadrži izvršbe odločbe), o utemeljenosti pritožbe pa odloča Ministrstvo za javno upravo.
zaposlitev v javni upravi
S spremembo 31. člena se širi možnost zaposlovanja v javni upravi, saj mora uradna oseba za samostojno opravljanje dejanj v postopku opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka v roku 3 mesecev po zaposlitvi. Pogoji za samostojno vodenje postopka sicer še vedno ostajajo enaki; poleg že omenjenega izpita mora oseba, ki vodi postopek, biti zaposlena pri organu, imeti mora predpisano izobrazbo ter ustrezno pooblastilo.
vročanje z javnim naznanilom
S spremembo veljavne ureditve vročanja z javnim naznanilom se opušča ureditev, da organ ob neuspeli vročitvi z javnim naznanilom objavi celoten dokument, saj je bila takšna ureditev sporna zaradi varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Tretji odstavek 96. člena po novem določa, da se v primeru neuspele vročitve na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom. V njem se med drugim navedejo podatki o vzrokih za tako vročanje, organ, ki je dokument izdal, številka, datum in vrsta dokumenta, osebno ime oziroma firma naslovnika, naslov za vročanje oziroma drugo stalno ali začasno prebivališče in opozorilo, da mora naslovnik dokument prevzeti v 15 dneh ter navedba kraja, kje je dokument.
Takšna ureditev naj bi zadoščala za vzpostavitev zakonite domneve vročitve, vročanje z javnim naznanilom pa naj bi bilo primerljivo fiktivnemu vročanju po 87. členu ZUP, ko vročevalec odsotnemu naslovniku v hišnem predalčniku ali na vratih pusti sporočilo, da mora dokument prevzeti v zakonitem roku, sicer bo vročitev veljala za opravljeno.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
