(okrožno sodišče) Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navajala, da je bil vložen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je tožena stranka vložila ugovor. Tožena stranka je en transakcijski račun že zaprla, dva pa ima blokirana s strani drugih upnikov. Družba ima precejšnje nepremično premoženje in sicer poslovno stavbo, katero pa prodaja. Oglasi s pozivi na prodajo edinega premoženja kažejo na aktivnosti družbe v smeri odprodaje premoženja. Tožeča stranka želi z izdajo začasne odredbe v svojo korist zavarovati svojo terjatev, ki je v primerjavi s terjatvijo zastavnega upnika minimalna, vendar za tožečo stranko znatna in njena neizterljivost lahko negativno vpliva na poslovanje in možnost poplačila dolga.
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo zoper dolžnika nastala (1. odstavek 270. člena ZIZ). Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odstavek 270. člena ZIZ). Sodišče je na podlagi predloženih računov, ki so podlaga tožbenemu zahtevku, ugotovilo, da je tožeča stranka izkazala verjetnost obstoja terjatve do tožene stranke. V nadaljevanju je sodišče presojalo, ali je tožeča stranka izkazala subjektivno predpostavko iz 2. odstavka 270. člena ZIZ. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je tožena stranka lastnica poslovne stavbe, vendar to še ne pomeni, da je to edino premoženje tožene stranke. Tožeča stranka tega ni verjetno izkazala. Pa tudi v kolikor bi šlo za prodajo edinega premoženja tožene stranke, tožeča stranka ni zatrjevala nevarnosti, da ji bo uveljavitev terjatve, zaradi toženčevega razpolaganja s premoženjem, otežena ali onemogočena. Odtujevanje premoženja predstavlja objektivno samo po sebi zgolj spreminjanje oblike premoženja. Zato odtujitev premoženja, pri katerem ni razloga za dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta ob taki transakciji še ne opravičuje izdaje začasne odredbe. Zato zgolj zaradi odtujitve nepremičnega premoženja poplačilo denarne terjatve ne more biti ogroženo. Blokirani poslovni računi tožene stranke pa ne izkazujejo premoženjskega stanja ali plačilne sposobnosti imetnika računa, ampak pomanjkanje sredstev na računu za poplačilo obveznosti. Slednje pa izkazuje objektivno nevarnost za oteženo ali onemogočeno uveljavitev terjatve, ne pa tudi subjektivno, ko bi tožena stranka s svojimi konkretnimi ravnanji povzročila nevarnost, da bo z odtujevanjem, skrivanjem ali drugačnim razpolaganjem s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ker tožeča stranka ni izkazala predpostavk za izdajo začasne odredbe, je sodišče predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe kot neutemeljenega zavrnilo.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
