Novela ureja vodstveno mesto generalnega direktorja, ki je pristojen in odgovoren za vodenje strokovnega dela na vsebinsko zaokroženih delovnih področjih, za katera je pristojno ministrstvo za zunanje zadeve. Biti mora diplomat, ki izpolnjuje pogoj pridobljenega naziva pooblaščeni minister ali veleposlanik, lahko pa daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.
Institut diplomatskega izpita je posodobljen, na novo pa je uveden institut višjega diplomatskega izpita. Diplomatski izpit se opravlja iz mednarodnih odnosov, mednarodnega prava, zgodovine, konzularnih zadev ter diplomatskih veščin, del izpita pa poteka v angleškem jeziku. Pri višjem diplomatskem izpitu se preverja poznavanje diplomatske prakse in znanj, potrebnih za vodenje predstavništva in drugih organizacijskih enot ministrstva za zunanje zadeve. Opravljanje višjega diplomatskega izpita se predvideva v drugi polovici diplomatske kariere, ko ima diplomat že številne izkušnje in dovolj znanja pri delu doma in v tujini. Velja tudi prehodna določba, da se določbi, ki urejata višji diplomatski izpit, začneta uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona.
Za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov so bili določeni le formalni pogoji, niso pa bila določena merila za izbor najustreznejšega kandidata. Zato je novela določila, da se izbira najprimernejšega kandidata opravi na podlagi strokovne usposobljenosti in osebne primernosti po določbah tega zakona ter vodstvenih, komunikacijskih in psihofizičnih sposobnosti.
Novela vsebuje tudi določbe glede mirovanja pravic in obveznosti diplomatov, ki se za določen čas zaposlijo v mednarodnih organizacijah. Diplomati, ki se zaposlijo v mednarodni organizaciji, so upravičeni do mirovanja pravic in obveznosti v ministrstvu za zunanje zadeve za določen čas, ki ne presega šestih let, s pogojem, da ostanejo po prenehanju mirovanja v ministrstvu za zunanje zadeve najmanj polovico obdobja trajanja mirovanja pravic. Diplomat z ministrstvom za zunanje zadeve sklene sporazum o mirovanju pravic in obveznosti, predvidi se plačilo pogodbene kazni v višini 50% zadnje osnovne plače v notranji službi, ki jo je prejel pred začetkom dela v mednarodni organizaciji, za manjkajoči čas do polovice časa trajanja mirovanja pravic, če diplomat predčasno preneha delovno razmerje z Republiko Slovenijo po svoji volji ali krivdi.
Ministrstvo za zunanje zadeve ocenjuje, da je treba za zaposlovanje pripravnikov, ki bodo delali na diplomatskih delovnih mestih, predpisati obvezno predhodno testiranje vseh zainteresiranih kandidatov, ki bo potekalo praviloma enkrat letno. Preizkusnega testiranja se lahko udeleži državljan Republike Slovenije z ustrezno izobrazbo, delovno mesto pa dobi oseba, ki izpolnjuje pogoje za delovno mesto in je dosegel višje število točk na preizkusnem testu.
Več pozornosti namenja novela tudi družinski politiki, saj želi ustvariti prijaznejše razmere za delo in bivanje diplomatov in strokovno-tehničnih uslužbencev skupaj z družinskimi člani v tujini.
Praksa je pokazala, da uporaba enakih pogojev za nazive, ki veljajo v notranji službi za diplomatske nazive v zunanji službi, vodi v popolno neprimerljivost slovenskih diplomatov, ki v tujini zastopajo Republiko Slovenijo. Zato so se zahtevane delovne izkušnje s predlogom novele znatno dvignile.
Zaradi togih in neživljenjskih pogojev za razporejanje diplomatov v zunanjo službo, ki niso vsebovali vsebinskih meril in okoliščin, ki se upoštevajo pri razporeditvi diplomata v zunanjo službo, je novela uvedla prožnejši sistem. Pri razporejanju se upoštevajo naslednja merila: strokovna usposobljenost in osebnostna primernost, rezultati dela, razmerje službovanja med notranjo in zunanjo službo med kariero, ob enaki strokovni usposobljenosti prednostno obravnavanje kandidata, ki je dlje časa v notranji službi, družinski razlogi, razporeditev na delovno mesto, kjer se delo opravlja v posebnih razmerah, se upošteva kot prednost pri naslednji razporeditvi v zunanjo službo. V zunanji službi je diplomat lahko štiri leta, doba pa se zaradi delovnih potreb ali upravičenih razlogov skrajša ali podaljša, o čemer pa mora biti obveščen najmanj tri mesece pred izvršitvijo. Skupna doba neprekinjene razporeditve v zunanji službi ne sme preseči osem let in če diplomat preseže neprekinjeno dobo šestih let, mora pred ponovno razporeditvijo v zunanjo službo ostati najmanj dve leti v notranji službi. Ne glede na vse našteto, pa lahko isti diplomat opravlja neprekinjeno zunanjo službo tudi dlje, če ni drugega diplomata, ki bi izrazil interes za razporeditev na delovno mesto v zunanji službi.
Zaradi posebnih psihofizičnih obremenitev novela postavlja zgornjo starostno mejo 68 let, do katere lahko vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter drugi diplomati opravljajo delo v tujini.
Pripravila: Petra Dolinšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
