Evropska komisija je Republiko Slovenijo z uradnim opominom opozorila na nepravilno izvajanje Direktive št. 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP. Opomin se je nanašal na 46. člen ZUJIK, ki je do novele v drugem odstavku določal, da za ponovno sklepanje delovnega razmerja za določen čas ni omejitve, takšna ureditev pa se po evropski direktivi lahko šteje za veriženje pogodb o zaposlitvi. Novela neskladje odpravlja ter določa, da se lahko delovno razmerje za določen čas z isto osebo za isto delo skleniti zaporedoma največ trikrat, vendar skupaj ne dlje kot za deset let. Tako dolgo obdobje naj bi bilo za večino del na kulturno-umetniških področjih zadosti dolgo, da lahko zajema čas najvišjih delovnih in umetniško izraznih zmožnosti in zato tudi višjega plačila, obenem pa na podlagi dolgega preskusa odpre pot v zaposlitev za nedoločen čas ali olajša razhod med javnim uslužbencem in javnim zavodom brez sporov. Zakon prav tako določa, da šest mesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve neprekinjenega desetletnega obdobja.
Ostale spremembe zakona sicer niso velike, so pa zelo pomembne. Tako je npr. s spremenjenim 77. členom, ki določa neodplačni prenos javne kulturne infrastrukture na drugo osebo. Namembnosti premoženja, ki se od države ali lokalne skupnosti neodplačno prenese, ni mogoče spremeniti. Če premoženja ni mogoče več uporabljati v skladu z njegovim namenom, se vrne v javno kulturno infrastrukturo tistega, ki je premoženje neodplačno prenesel. Na ta način se zagotavlja načelo ohranitve javne kulturne infrastrukture. Novost je tudi z zakonom določena bistvena sestavina pogodbe o neodplačnem prenosu in sicer mora biti opredeljen javni interes za neodplačen prenos ter določena prepoved odtujitve in obremenitve za najmanj 30 let. Pogodba o neodplačnem prenosu javne kulturne infrastrukture, ki ne vsebuje teh dveh bistvenih sestavin, je nična. Prepoved odtujitve in obremenitve se vpiše v zemljiško knjigo.
S spremembami na področju pridobitve statusa delovanja društev v javnem interesu se sledi načelom poenostavitve in skrajšanja postopkov (t.i. načela ekonomičnosti postopka) za pridobitev statusa delovanja društev in drugih pravnih oseb zasebnega prava (zavodov, zadrug, ustanov) v javnem interesu. S spremembo 80. člena se odpravljajo posebni pogoji za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu, tako da bo za pridobitev statusa društvo moralo izpolnjevati le pogoje, določene s prepisi, ki urejajo društva. S tem bo kulturnim društvom omogočeno enakopravno pridobivanje pravic iz naslova društev v javnem interesu kot to velja za društva na ostalih področjih.
Načelom poenostavitve in skrajšanja postopkov sledijo tudi spremembe 87. člena v povezavi s 82. in 83. členom, ki opredeljujeta vpis v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu za kulturo in pravico do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi. 87. člen dopušča, da lahko posameznik istočasno poda zahtevo za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in zahtevo za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi, s čemer se bodo skrajšali postopki odločanja, odpravljena pa bodo tudi nekatera bremena strank (podvajanja predložitve dokazil). Na novo je opredeljen vpis v razvid tistih oseb, ki so ravno dokončali študij, pri čemer se upoštevajo njegovi študijski dosežki ter čas trajanja od zaključka študija to oddaje vloge. Natančnejše kriterije za ugotavljanje študijskih dosežkov bo določila vlada z uredbo (86. člen). Pravica do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi se podeljuje za tri leta, do nje pa so upravičeni tisti samozaposleni v kulturi, katerih delo v zadnjih treh letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema njegov poklic. Posebna ureditev velja za samozaposlene, ki so že dosegli starost 50 let in ki mu do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev manjka največ šest let. Takšni osebi je prizna pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev oz. do dejanske upokojitve (če se ne upokoji ob izpolnitvi pogojev).
Na področju javnih pozivov se odpravlja dilema glede vrstnega reda prispelih vlog in tako zagotavlja večjo varnost strank v postopku (112. člen), postopek odpiranja vlog (117. člen), ocenjevanja in vrednotenja vlog (119. člen) ter spreminjajo določbe glede odločbe, ki se mora izdati o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis (120. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
