Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (v nadaljevanju: ZVGLD), v veljavi do uveljavitve Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) dne 20.5.2004, je v svoji drugi alinei prvega odstavka 49. člena z izjemo divjega prašiča prepovedoval lov na parkljasto divjad ponoči. Ker sta občni zbor in disciplinsko razsodišče pristojne lovske družine ugotovila, da je tožeča stranka na jelena dne 10.8.2000 streljala ob 22.00 uri zvečer, ko bi naj po njunem mnenju že padla noč, sta sprejela tudi ustrezno disciplinsko odločbo, s katero sta jo izključila iz lovske družine, odvzela pa ji tudi trofejo zadevnega uplenjenega jelena.
Tožeča stranka je sprejeti disciplinski odločbi in v njej ugotovljenem pojmovanju noči nasprotovala, zoper njo pa zato vložila tožbo na njeno odpravo oziroma razveljavitev. Ker sta tako prvostopenjsko kot pritožbeno sodišče, ki je argumentom iz sodbe sodišča prve stopnje dodalo še stališče, da je noč pravni standard, ki ga je potrebno napolniti v vsakem konkretnem primeru in ga ni moč presojati zgolj na podlagi izračuna o koncu t.i. astronomskega mraka (tj. obdobje, ko je Sonce od obzorja odklonjeno med 12° in 18°), njeno (pri)tožbo zavrnila, se je tožeča stranka zatekla k uporabi izrednega pravnega sredstva revizije.
V njej je zatrjevala, da je sodišče druge stopnje glede presoje dejanskega nastopa noči zmotno uporabilo materialno pravo, saj naj ne bi upoštevalo z matematičnimi dognanji podprtega dejstva, da je bilo na dan očitane ji kršitve nočnega lova astronomskega mraka konec šele ob 22.20 uri. Pri tem se je sodišče namreč oprlo le na podatke o nastopi noči, za tisto leto navedene v reviji Lovec, in na okoliščine v zvezi s pogoji vidljivosti v času oddaje strela, ne pa tudi na lovska pravila, običaje in doktrino, ki določajo, da je jelena dopustno pleniti do skrajnih meja mraka. S tem bi naj zadevni standard noči napolnilo povsem arbitrarno, tožeča stranka pa je njegovi odločitvi nasprotovala tudi zato, ker naj po njenem mnenju vidljivostni pogoji ne bi mogli biti odločilni za presojo zadevnega standarda, zakonodajalec pa da naj Lovski zvezi Slovenije in njeni reviji tudi ne bi podelil pristojnosti določiti mejo med mrakom in nočjo. Ker je skladno z njenim pojmovanjem domnevno kršitveno ravnanje tako bilo izvršeno pred nastopom noči, bi naj bil izrek disciplinske sankcije izključitve iz članstva v lovski družini nedopusten in v nasprotju s kaznovalnimi načeli ter z načeloma zakonitosti in pravne varnosti.
Kljub pravkar omenjenim argumentom pa tožeča stranka s svojo revizijo ni uspela, saj jo je Vrhovno sodišče RS z obrazložitvijo, da uveljavljan revizijski razlog ni bil podan, zavrnilo. Noč namreč ni pravno vprašanje, kot sta to napačno opredelila tako sodišče druge stopnje kot tožeča stranka, temveč dejstvo, čigar nastop, trajanje in prenehanje znotraj štiriindvajseturnega časovnega intervala je v celoti podvrženo naravnim zakonitostim. Kot tako zato ni predmet prava, temveč zgolj znanstvenih definicij ter dejanskih spoznavnih metod in sredstev, pomenska dimenzija noči pa je s tem lahko le ena, in sicer dejanska. Prvostopenjsko in pritožbeno sodišče sta tako odločali o dejanskem stanju in ne vsebinsko napolnjevali pravnega standarda, ker je to vprašanje, ki ni zajeto z v prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) opredeljenimi revizijskimi razlogi, pa ga na revizijski stopnji tudi več ni bilo mogoče obravnavati.
Nedavna odločitev Vrhovnega sodišča RS tako ponuja jasen odgovor na vprašanje narave ugotavljanja vsakodnevnega časovnega okvira noči, prav ta odvisnost od ugotavljanja položaja Sonca in ne morebiti presoje pravnega strokovnjaka pa je v interesu ekonomičnosti in gospodarnosti postopka, ki jima je zakonodajalec v primeru revizijskih razlogov dal določeno prednost pred pravno pravilnostjo sprejete odločitve, vodila do tega, da je brez s sodno prakso najvišjega sodišča Republike Slovenije podprtega odgovora ostalo drugo zanimivo vprašanje. Tožeča stranka namreč ni prišla do rešitve svoje zagate, ali je svoj prav imela vsaj v opredelitvi dejanskega pričetka noči in s tem tudi pri upravičenosti sprožitve za padlega jelena usodnega strela ali pa je zakonodajalec za nastop tega dejstva, podobno kot Lovska zveza Slovenije, ki se v svoji reviji sklicuje na navtični mrak (obdobje, ko je Sonce od obzorja odklonjeno med 6°in 12°), izbral kak drug časovni trenutek in ne konec astronomskega mraka.
Pripravil: Andrej Duh
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.