Človeška dejavnost, ki stremi po nenehni rasti, mora vzpostaviti primeren odnos do naravnih danosti, ki so omejene in zato neomejena rast nima prihodnosti. Jadransko morje je relativno zaprto in v sklopu ravno tako zaprtega Sredozemskega morja, zato potrebuje posebno skrb.
Jadransko morje je za Slovenijo izredno pomembno predvsem zaradi strateške vloge, ki jo ima ta del Sredozemlja pri povezavi držav srednje Evrope z globalnimi trgovskimi tokovi. Njegove obale so gosto naseljene in potrebno je usklajevanje med željami prebivalstva in gospodarstva ter priložnostmi in omejitvami, ki jih narekujejo geografske in okoljske danosti.
Zaradi človekove dejavnosti naraščajo pritiski in škodljivi vplivi na ekoregijo Jadranskega morja. To ima neposreden vpliv na kakovost življenja in zdravje ljudi, materialno pa na oskrbo z vodo, zdravo hrano, ribolov, ribogojstvo, školjčišča, kopalne vode in druge ekosistemske storitve. Slovenija je v okviru izvajanja svoje suverenosti pravno že odgovorila na te izzive, ko je leta 2005 sprejela in uveljavila Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu Republike Slovenije (ZRZECEP). S tem zakonom je Republika Slovenija razglasila svojo zaščitno ekološko oceno, kjer izvaja svoje suverene pravice glede raziskovanja in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja z morskim bogastvom ter jurisdikcijo glede znanstvenega raziskovanja in ohranjanja ter zaščite morskega okolja v skladu z mednarodnim pravom in obveznostmi, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije.
Državni zbor ugotavlja, da je bistvena skupna strategija vseh držav te ekoregije, ki naj bo okoljski steber prihodnje izrazito razvojno usmerjene Pomorske strategije za Jadran, ki bo sprejeta v okviru Evropske unije. Skupna Strategija naj predstavlja nov, dejaven pristop za učinkovito upravljanje s skupnim priobalnim in obalnim ter morskim bogastvom, za kar je potrebna čim širša podpora vseh deležnikov in še zlasti najširše javnosti. Uveljavlja naj načela trajnostnega razvoja, zlasti s povezovanjem vsebin na področju rabe naravnih virov, prometa, ribištva in pridelave hrane, turizma, energetske varnosti in prostorskega načrtovanja.
Najbolj občutljivo območje Jadrana predstavlja Severni Jadran, zato v sklopu procesa oblikovanja skupne Strategije, Državni zbor predlaga razglasitev Severnega Jadrana za varovano območje.
Na območju Severnega Jadrana je pri nameščanju novih gospodarskih objektov in drugih posegov v prostor, ki imajo relevanten vpliv na ravnovesje ekosistema tega območja, potreben regionalno usklajen pristop. Državni zbor iz okoljskih, varnostnih, prometnih in družbenih razlogov nasprotuje namestitvi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ob slovenskih teritorialnih vodah in v širšem Tržaškem zalivu, enako spoštovanje omenjenih kriterijev pa pričakuje tudi od ostalih držav jadranskega bazena.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
