Republika Slovenija je konvencijo podpisala že 14. septembra 2005, takoj ob njenem odprtju za podpis, ratifikacijski akt pa je začel veljati 9. decembra 2009.
Cilj Organizacije Združenih narodov je med drugim varovanje mednarodnega miru in varnosti, izvajanje učinkovitih kolektivnih ukrepov, da se preprečijo grožnje miru, spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pospeševanje gospodarskega razvoja. Terorizem kot napad na temeljna načela, človekove pravice in mirno reševanje sporov nasprotuje temeljnim načelom ter ciljem Organizacije Združenih narodov, zato je ena izmed prioritetnih področij, ki jih organizacija zasleduje, boj proti temu negativnemu družbenemu pojavu.
Konvencija zajema nekatere ukrepe in sredstva, ki lahko pripomorejo k preprečevanju terorizma, pri čemer se osredotoči na politiko preprečevanja terorizma in na nekatere pravne ukrepe. Glavna cilja konvencije sta preprečevanje terorizma in boj proti njemu. Pristop konvencije je preventivno represiven, kakršen je tudi pristop Republike Slovenije v boju proti vsem oblikam terorizma.
Države pogodbenice morajo domnevne storilce kaznivih dejanj jedrskega terorizma, skladno z določbami konvencije, bodisi izročati drugim državam pogodbenicam ali pa prevzeti pregon storilcev same. Konvencija obvezuje države k čim boljšemu sodelovanju pri preprečevanju terorističnih napadov in sicer z izmenjavo informacij in pomočjo pri kazenskih postopkih ter izročitvah.
Področje uporabe konvencije je omejeno na kazniva dejanja posedovanja radioaktivnih snovi, izdelava ali posredovanje naprav, grožnja in izsiljevanje. Skladno z določbami konvencije je tudi udeležba oziroma sodelovanje pri storitvi kaznivih dejanj kaznivo. Slovenska kazenska zakonodaja je v tem delu že usklajena z zahtevami konvencije. (108., 322. in 335. člen KZ-1).
Konvencija določa temeljna načela kazenskega pregona, sojenja in sankcij, ki naj jih države upoštevajo ob obravnavi kaznivih dejanj, ki jih določa konvencija. Načelo določitve sankcij za kazniva dejanja, načelo učinkovitosti kazenskega pregona, načelo aut dedere aut judicare, pravica do obrambe, do uporabe lastnega jezika, itd. so načela ter pravice, ki so v Sloveniji opredeljene v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) in ustrezajo zahtevam konvencije.
Konvencija ureja tudi institut začasne predaje osebe v drugo državo pogodbenico z namenom izvedbe določenega procesnega dejanja. Konstitutivna predpostavka tovrstnega dejanja pomoči je soglasje osebe na začasno predajo.
Določena je dolžnost države o skrbnem ravnanju za zaseženimi predmeti. Ukrepi, ki jih predvideva konvencija so notranje pravno urejeni v zakonodaji s področja jedrske in sevalne varnosti. To je v prvi vrsti Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV).
Med obveznosti, ki jih konvencija implicitno nalaga državam pogodbenicam je tudi obveznost obveščanja generalnega sekretarja Združenih narodov o izidu kazenskega postopka zoper storilca kaznivih dejanj navedenih v predmetni konvenciji. Vsaka država lahko sprejme podrobnejše ali strožje ukrepe od tistih, predvidenih v Mednarodni konvenciji, za preprečevanje jedrskega terorizma in boj proti njemu. Za izvajanje konvencije sta pristojna Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za notranje zadeve.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.