Z okroglo mizo in slavnostno podelitvijo priznanj se je zaključil izbor »10 najvplivnejših pravnikov«, ki ga je družba IUS SOFTWARE organizirala letos že devetič. V letošnjem letu so po mnenju strokovne in splošne javnosti družbenopolitično dogajanje v Sloveniji najbolj zaznamovali pravniki dr. France Bučar, dr. Miro Cerar, Aleksander Čeferin, Damijan Gregorc, mag. Jožef Kovač, Katarina Kresal, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Nataša Pirc Musar in Nina Zidar Klemenčič.
Izbor je, tako kot je že utečeno, potekal v dveh delih - v prvem delu so obiskovalci portala IUS-INFO predlagali svoje kandidate - v ožjem izboru pa so lahko oddali glas za enega izmed 20 kandidatov, ki so bili v prvem delu izbora najpogosteje predlagani. Med 10 najvplivnejših so se seveda uvrstili tisti, ki prejeli največ glasov.
Okrogle mizo z naslovom »Arbitražni sporazum - da ali ne? «, ki jo je vodila mag. Urška Kežmah, okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru in asistentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, se je udeležilo vseh deset izbranih pravnikov in pravnic.
Dr. Miro Cerar je na začetku razprave poudaril, da arbitražni sporazum v takšni obliki pomeni bistveno večje tveganje glede vitalnih interesov za Slovenijo kot za Hrvaško. Mnenja je, da je Slovenija s podpisom sporazuma pristala na neko skoraj minimalistično izhodišče, kjer se razpravlja le še o stiku teritorialnega morja z odprtim morjem, pozablja pa se na širši kontekst vprašanj, pri katerih bi morali biti enako odločni in uveljavljati svoje interese. Ob tem je prepričan, da nam prav nič ne zagotavlja, da bomo resnično dobili stik z odprtim morjem.
Izpostavil je tudi pomembnost odločitve Ustavnega sodišča RS, ki bo odločalo, ali je arbitražni sporazum v skladu s temeljno ustavno listino, ki določa tudi mejo s Hrvaško. Po njegovih besedah je precej pokazateljev, da bi arbitražno sodišče utegnilo sprejeti odločitev, ki bi pomenila novo določanje meje. Če bi se to zgodilo, bi to terjalo spremembe ustave, za kar bi bila potreba dvotretjinska večina v Državnem zboru RS.
Dr. France Bučar je dejal, da arbitražni sporazum odpira vrsto vprašanj, med drugim na kaj naj arbitražno sodišče opre svojo odločitev, kaj je sploh tista relevantna točka. Sklicevanje na temeljno ustavno listino po njegovem mnenju nima smisla, saj gre z vidika mednarodnega prava za enostranski akt, ki ni mednarodno obvezujoč. Predvsem ga moti način, na katerega je bil arbitražni sporazum sprejet. Tajna diplomacija po njegovih besedah politiki ne daje odveze odgovornosti do tistih, v imenu katerih se pogaja. S podpisom sporazuma pa "nas je politika postavila v sila neprijetno in neugodno situacijo," je poudaril. Odločno nasprotuje referendumu in je mnenja, da mora odgovornost prevzeti politika.
Tudi dr. Marko Pavliha je izpostavil nekaj pomanjkljivosti sporazuma, predvsem določitev o začetku delovanja arbitražnega sodišča po podpisu pristopnega sporazuma Hrvaške z EU. Sporazum je po njegovem mnenju slab, saj ogroža zgodovinsko pravico do pravične meje, ker med drugim ne zahteva odločanja po načelu ex aequo et bono in ne upošteva zgodovinske pravice Slovenije do celovitosti Piranskega zaliva in njenega teritorialnega dostopa do odprtega morja. Dodal je še, da bi bilo pravno spodobno, da se sporazum sprejeme z dvotretjinsko večino vseh poslancev
V nasprotju z njimi je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal poudarila, da je vlada z arbitražnim sporazumom sprejela odgovornost, da reši pereč problem meje med Slovenijo in Hrvaško in da je s tem naredila ogromen korak naprej pri vprašanju, ki že 18 let zastruplja odnose med državama. »Za Slovenijo so namreč dobri odnosi s sosedo ključnega pomena, saj to med drugim pozitivno vpliva na gospodarsko sodelovanje med država,« je še izpostavila Kresalova.
Dr. Cerar, dr. Bučar in dr. Pavliha so kritično ocenili tudi posvetovalni referendum o arbitražnem sporazumu. Zdi se jim neodgovorno, da vlada razpisuje referendum o tako zahtevni in kompleksni temi in s tem svojo odgovornost prelaga na državljane. Poleg tega so referendum ocenili kot nesmiseln, saj referendumska odločitev ne more vplivati na vsebino sporazuma, ki je že podpisan in tudi sprejet v hrvaškem saboru. Referendum zato razumejo kot politični manever in kot nepotreben finančni strošek.
Vlada je po besedah ministrice Kresalove prevzela odgovornost in stoji za sporazumom. S tem, ko se odločitev spora prepušča tretjemu, se res prevzema določeno tveganje, ki pa ga je mogoče z vgrajenimi parametri zelo omejiti, poudarja ministrica, ki meni, da arbitražni sporazum to omogoča. Kresalova pomisleke glede referenduma zavrača in se sprašuje, zakaj potem sploh imamo referendume.
V razpravi so se dotaknili tudi ostalih aktualnih tem, med njimi najprej vprašanja klientelizma in korupcije. Ministrica Kresalova je izpostavila, da je gospodarski kriminal v Sloveniji velik problem, zaradi tega bo z novim letom začel delovati poseben nacionalni preiskovalni urad, katerega cilj bo učinkovit in organiziran pregon gospodarskega kriminala.
Pravniki so na okrogli mizi odprli tudi temo družinskega zakonika, predvsem o določilih glede nasilja v družini. Vlasta Nussdorfer je dejala, da je treba o nasilju govoriti odprto in brez zadržkov, saj ga le tako lahko pravočasno odkrijemo. Poudarila je, da nova zakonodaja ne tolerira udarcev in daje več pravic otrokom. Načrtovana izenačitev istospolne skupnosti z zakonsko zvezo v novem družinskem zakoniku ima podporo najvplivnejših pravnikov, izenačitev so kot samoumevno posebej izpostavili vsi trije odvetniki, ki se pri svojem delu veliko srečujejo tudi s primeri iz družinskega prava.
Naslednja tema se je dotaknila ustreznosti zakonodaje, ki določa varnost v cestnem prometu, pri kateri je mag. Jožef Kovač z ministrstva za notranje zadeve izpostavil, da je treba zakonodajo natančno proučiti in oblikovati predloge za nadaljnje izboljšave. Dejal je tudi, da je zakonodaja sama že dokaj represivna, za večje uspehe pri varnosti v cestnem prometu pa je potrebno povečati ozaveščanje v osnovnih in srednjih šolah. V okviru te teme je odvetnica Nina Zidar Klemenčič izpostavila, da je treba postaviti temelje za bolj učinkovit sistem, saj se sodišča danes utapljajo v prekrškovnih postopkih. Nataša Pirc Musar je pojasnila zakonitosti uporabe video posnetkov kot dokazov v sodnih postopkih. Predvajajo se lahko le v primeru, da je video nadzor vzpostavljen zakonito.
V zaključni temi so pravnik izmenjali mnenja o odvetniškem zastopanju v odmevnih primerih. Odvetniki so bili enotni, da je neetično, da odvetnik svojo stranko izkorišča za svojo promocijo. Aleksander Čeferin je menil, da je odvetniški kodeks zasnovan togo, saj so časi, v katerih je bil odvetnik neviden člen sistema, mimo. Prepričan je, da so nekateri primeri taki, da zahtevajo, da odvetnik medijem pojasni izhodišča in dogajanja.
Pripravil: Toni Tovornik
Foto: Bojan Krajnc
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.