Cilj novele je predvsem uskladitev plač sodnikov, ter njim enako vseh pravosodnih funkcionarjev, s funkcionarji drugih vej oblasti, pri čemer se upoštevajo naslednja načela:
- enakovrednost vseh treh vej oblasti, ki se mora odražati tudi pri urejanju materialnega položaja nosilcev posameznih vej oblasti;
- zakonska ureditev postopka usklajevanja sodniških plač;
- sistem določanja plač sodnikov ne sme spodbujati produktivnosti sodnikov v smislu kvantitete, temveč mora zagotavljati kvalitetno in učinkovito izvajanje sodne oblasti;
- predstavnikom sodstva mora biti zagotovljena možnost sodelovanja pri sprejemanju ureditve, ki se nanaša na položaj sodstva oziroma sodnikov.
Novela odpravlja institut delovne uspešnosti in povečanega obsega dela za funkcionarje ter v nadaljevanju v 5. členu odpravlja neskladje z ustavo. Vrednosti plačnih razredov se tako usklajujejo praviloma enkrat letno, višina uskladitve pa mora biti enaka za javne uslužbence in funkcionarje. Urejen je tudi postopek usklajevanja plač, ki se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor, za funkcionarje pa z ZSPJS. Takšna ureditev sledi mnenju Ustavnega sodišča, da dogovori, doseženi na običajnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja, ne morejo avtomatično zavezovati tudi funkcionarjev, temveč zanje velja posebno usklajevanje. Pogajanja za uskladitev plač se pričnejo najkasneje do 1. maja in se praviloma zaključijo 30 dni pred rokom, določenim za predložitev predloga državnega proračuna Državnemu zboru.
Pri uvrstitvi pravosodnih funkcionarjev v plačne razrede je upoštevan sistem napredovanja v višji plačni razred, ki ga funkcionarji drugih dveh vej oblasti nimajo. V 15. členu je namreč določeno, da funkcionarji ne morejo napredovati v višji plačni razred, razen sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, ki v skladu z zakoni, ki urejajo njihov položaj, lahko napredujejo v višji plačni razred v razponu plačnih razredov, določenih v 3. prilogi ZSPJS.
Zakon podrobno ureja prehodno ureditev glede delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela (22.d člen) in vrst dodatkov (23. člen). Sistemsko se ohranja možnost za izplačilo delovne uspešnosti le za javne uslužbence, ne pa tudi za funkcionarje (črtanje členov 22.f do 22.h), in sicer zaradi uskladitve plač ter povišanja izhodiščnih plačnih razredov. 23. člen določa, da sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo tudi dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost - gre za dodatke, ki funkcionarjem drugih vej oblasti ne pripadajo. Natančneje dodatke omenjenih funkcionarjev in njihovo višino določa še 32.a člen in sicer jim pripadajo še dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času: za delo preko polnega delovnega časa, za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas, za delo ponoči, za delo v nedeljo in za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, ne pripadajo pa jim dodatki za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatki za manj ugodne delovne pogoje.
V prehodnih in končnih določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju so določeni plačni razredi, v katere se bodo uvrstili pravosodni funkcionarji v prehodnem obdobju od 1. 7. 2009 do 1. 12. 2010 ter način napredovanja v višji plačni razred (17. in 18. člen ZSPJS-L). V prehodnem obdobju - do uveljavitve novih plačnih razredov (1.12.2010) se ohranja možnost izplačila delovne uspešnosti iz naslova delovne uspešnosti ustavnih sodnikov in generalnega sekretarja ustavnega sodišča, prav tako se v tem času še ohranijo dodatki za mentorstvo, specializacijo, magisterij in doktorat ter dodatek za manj ugodne delovne pogoje.
Opozoriti velja, da se Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (ZZZPF) uporablja tudi za določanje osnovnih plač funkcionarjev ustavnega sodišča tudi po uveljavitvi novele ZSPJS, plače pa se v skladu z novelo začnejo obračunavati že od decembra dalje.
Zakon o sodniški službi (ZSS)
Hkrati z novelo ZSJS je začela veljati tudi novela ZSS, ki odpravlja ugotovljeno neustavnost zakona. Načelo fiksnosti plače v veliki meri nadomešča načelo variabilnosti plače, saj so plače usklajene s plačami drugih funkcionarjev, hkrati pa je odpravljen institut redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Večina sprememb ZSS je povezana z novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
