(Okrožno sodišče) Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke zahtevala sklenitev prodajne pogodbe za določeno nepremičnino. Tožba je bila vložena na podlagi zemljiškoknjižnega stanja ob vložitvi tožbe, šele po prvem naroku pa je tožeča stranka svoj zahtevek s posebno vlogo uskladila z zemljiškoknjižnim stanjem. Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka ni seznanila z spremembami v zvezi z nepremičnino in da je za parcelacijo izvedela šele na prvem naroku. Ker je šele po slednjem preverila zemljiškoknjižno stanje in ugotovila, da mora zahtevek popraviti, je to storila s pripravljalno vlogo.
Tožena stranka je zatrjevala, da je tožbeni zahtevek nesklepčen in neizvršljiv, saj naj nepremičnina, glede katere je tožeča stranka zahtevala sklenitev pogodbe, ne obstajala več. Po vložitvi tožbe je namreč prišlo do parcelacije, tožeča stranka pa bi se morala do prvega naroka prepričati, ali je zahtevek glede na stanje v zemljiški knjigi, sploh še ustrezen ali ne. Zemljiška knjiga je javna knjiga, oblikovanje tožbenega zahtevka pa je izključno na strani tožeče stranke in tožena stranka ji ni dolžna sporočati kakršnihkoli sprememb. V nasprotnem primeru mora tožeča stranka trpeti negativne posledice opustitev dolžnih ravnanj.
Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je neizvršljiv, ker ne vsebuje bistvene sestavine prodajne pogodbe in sicer zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe ne vsebuje nepremičnine, ki naj bi bila predmet prodaje. Tožeča stranka bi namreč morala pokazati bistveno večjo skrbnost pri oblikovanju tožbenega zahtevka.
Tožeča stranka je bila že v predpogodbi namreč seznanjena s tem, da naj bi tožeča stranka opravila parcelacijo, zemljiškoknjižno pa je bila izvedena več kot leto dni pred prvim narokom za glavno obravnavo. Od takrat dalje se namreč šteje, da je bila tožeča stranka seznanjena s spremembo zemljiškoknjižnega stanja, saj so vsi vpisi v zemljiško knjigo javni in se šteje, da je vsak vpis pravice ali pravnega dejstva vsakomur znan od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je sodišče vpisalo prejem predloga za vpis (načelo javnosti in publicitetno načelo iz 4. in 6. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)).
Tožeča stranka na prvem naroku svojega zahtevka ni ustrezno popravila, ampak je to želela storiti šele s kasnejšo pripravljalno vlogo, ki pa je bila prepozna. Tožbeni zahtevek, ki se glasi na neobstoječo parcelo v neobstoječem vložku, je zato nesklepčen in neizvršljiv ter zato tudi neutemeljen.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.