Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-60/06-200, U-I-214/06-22 in U-I-228/06-16 ugotovilo, da so Zakon o sodniški službi (ZSS), Zakon o državnem tožilstvu (ZDT), Zakon o državnem pravobranilstvu (ZDPra), Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in Odlok o plačah funkcionarjev v neskladju z ustavo. Ureditev o uvrstitvi sodniških funkcij v plačne razrede, ki vzpostavlja bistvena nesorazmerja med plačnimi razredi funkcij sodnikov v primerjavi s funkcijami poslancev in ministrov, je v neskladju z načelom delitve oblasti. Tudi za državne tožilce se glede posameznih pravic, vezanih na plače, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravice in dolžnosti sodnikov, zato je treba tudi plače funkcionarjev državnega tožilstva prilagoditi plačam sodnikov. Ker državnim tožilcem Ustava glede neodvisnosti ne zagotavlja enakih jamstev kot za sodnikom, ki izhajajo iz 125. člena Ustave, je sodišče izpodbijano ureditev glede tožilcev in enako tudi glede državnih pravobranilcev presojalo na podlagi splošnih določb Ustave RS.
Novela zakona o državnem tožilstvu tako plače funkcionarjev na državnih tožilstvih, kot do sedaj, prilagaja sistemu sodniških plač ter na novo ureja dežurno službo in pripravljenost na delo.
Spremenjen 27.b člen določa, da državni tožilci opravljajo državnotožilsko službo v določenem poslovnem času ter izven tega v obliki pripravljenosti in dežurstva. Pripravljenost in dežurstvo je potrebno zaradi zagotavljanja opravljanja nujnih v zakonu določenih procesnih dejanj in usmerjanja policije v predkazenskem postopku. Delo izven delovnega časa mora predhodno odobriti generalni državni tožilec, o opravljanju pripravljenosti in dežurstva pa bo državno tožilstvo moralo voditi posebno evidenco.
V nadaljevanju člena je opredeljena pripravljenost državnega tožilstva, ki se zagotavlja z dosegljivostjo po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev, pri tem pa velja, da se ure pripravljenosti ne štejejo v delovni čas, enako pa velja tudi za dežurstvo. Za ure pripravljenosti in dežurstva državnemu tožilcu pripada dodatek za pripravljenost oz. dežurstvo v višini, kot jo določa ZSPJS.
Ker je pripravljenost na delo in dežurstvo na novo urejeno v 27.b členu, je bil črtan 60. člen zakona, ki je do sedaj urejal dežurno službo ter način njenega izvajanja.
Zakon v 28. členu določa, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki ter na enak način kot plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, plača pomočnika državnega tožilca pa se določi enako kot plača okrajnega sodnika. S tem bo uresničena prej omenjena odločba ustavnega sodišča.
V prehodni in končni določbi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-G) določa tudi, da lahko v obdobju od uveljavitve tega zakona do 1. decembra 2010 pomočnik državnega tožilca oziroma državni tožilec napredujeta v okviru razponov, določenih v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, za to obdobje, ter da se pri določanju osnovnih plač pomočnikov državnih tožilcev in državnih tožilcev uporablja Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (ZZZPF).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
