Tako se spremembe nanašajo na:
1. določitev kraja opravljanja storitev,
2. pravico in pravila pri vračilu DDV,
3. pravico do odbitka DDV,
4. višji prag za vključitev v ureditev plačane realizacije,
5. višjo stopnjo pavšalne obdavčitve,
6. uporabo nižje stopnje obdavčitve,
7. ukrepe proti davčnim utajam:
a. mehanizem obrnjene davčne obveznosti,
b. solidarna odgovornost,
c. obračun DDV med povezanimi osebami po tržni vrednosti,
d. mesečno rekapitulacijsko poročilo,
e. večje pristojnosti davčnega organa: zahtevan davčni obračun in krajši roki plačila, zavarovanje plačila, druga dokazila.
Kraj opravljanja storitev
Po novem 25. členu ZDDV-1 so storitve obdavčene po kraju sedeža naročnika in ne več po kraju sedeža izvajalca storitev ali tam, kjer je bila opravljena glavnina transakcije. Za storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci, bo kraj obdavčitve še naprej kraj, v katerem ima sedež izvajalec storitev. V primerih, ko gre za posredniške storitve je storitev obdavčena tam, kjer se izvaja glavna transakcija. V določenih primerih se bodo uporabljala posebna pravila, ki bodo izražala načelo obdavčenja po kraju potrošnje.
V skladu s pravili bo kraj opravljanja storitev tako po novem naslednji:
če storitev izvedejo posredniki je kraj tam, kjer je opravljena glavna transakcija, v zvezi z nepremičninami je kraj storitve tam, kjer se nahaja nepremičnina, opravljanje prevoza se obdavči po kraju, kjer se izvaja prevoz ob upoštevanju razdalje, opravljanje prevoza znotraj Skupnosti osebam, ki niso davčni zavezanci se obdavči po kraju, kjer se prevoz začne, pri izvajanju storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, pomožne prevozne storitve ter cenitve in dela na premičninah ter izvajanju restavracijske storitve ter storitve cateringa je kraj tam, kjer je storitev dejansko opravljena (razen za catering na ladjah, zrakoplovih in vlakih), pri kratkoročnem najemu je kraj izvajanja storitev kraj dajanja prevoznega sredstva v kratkoročni najem (30 dni za vozilo in 90 dni za plovilo) oziroma kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku, pri opravljanju elektronskih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj opravljanja storitve kraj, v katerem ima oseba, ki prejme te storitve, sedež, stalno ali običajno prebivališče.
Pri obračunu storitev, ki se izvajajo daljše obdobje, po katerem je bil tudi izstavljen obračun, je potrebno upoštevati nov 33. člen, ki določa, da se štejejo storitve, ki se neprekinjeno opravljajo v obdobju, daljšem od enega leta in za katere se v tem obdobju ne izdajajo računi in ne vršijo plačila, končane ob izteku vsakega koledarskega leta, dokler niso dejansko dokončane. To pa pomeni, da se za vsako koledarsko leto tudi izdela obračun DDV.
Vračilo DDV
Zahtevek za vračilo DDV bo v skladu z novim 74.h členom še naprej obravnavala država članica, v kateri je bil DDV plačan, pri čemer se bo vračljiv znesek določal po predpisih o odbitkih v državi članici, v kateri so stroški nastali. Davčni zavezanec bo svoj zahtevek za vračilo predložil elektronsko prek spletnega portala, ki ga upravlja davčni organ države članice, kjer ima davčni zavezanec sedež. Spletni portal bo zagotavljal, da bo zahtevek poslan državi članici, ki mora vrniti DDV. Pri tem bo država članica, v kateri ima davčni zavezanec sedež, opravila začetno preverjanje podatkov o davčnih zavezancih v svoji zbirki podatkov, kar bo dejansko nadomestilo sedanje potrdilo, s katerim država članica, v kateri ima davčni zavezanec sedež, potrdi status davčnega zavezanca. Prenos podatkov od države članice, v kateri ima davčni zavezanec sedež, v državo članico vračila, bo pomenil potrditev, da je zahtevek predložil »aktivni« davčni zavezanec.
Pomembna sprememba se nanaša na plačilo obresti, ki tečejo od dneva zapadlosti vračila, do dneva, ko je bilo dejansko izplačano davčnemu zavezancu.
Pravica do odbitka DDV
Vsebino dosedanjega 62. člena ZDDV-1 odslej zajema 67. člen ZDDV-1, ki določa pravico do odbitka DDV po prejemu računa za opravljeno storitev.
Omejitve pri uveljavljanju odbitka DDV pa so zajete v 66. členu ZDDV-1. Tako davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od: jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo; zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo; osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov; stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih); stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.
Povišanje pavšalnega nadomestila za kmete
Po 95. členu ZDDV-1 se zvišuje odstotek pavšalnega nadomestila iz 4% na 8% z namenom, zmanjšanja negativnih učinkov gospodarske krize na zasebno kmetijstvo.
Višji prag za uporabo ureditve plačane realizacije
Davčni zavezanec, ki odslej v zadnjih 12 mesecih ne bo presegel 400.000 evrov obdavčenega prometa, brez DDV in ni verjetno, da bo ta znesek presegel v naslednjih 12 mesecih, bo smel po novem 131. členu obračunavati in plačevati DDV na podlagi prejetih plačil za opravljene dobave blaga in storitev (ureditev po plačani realizaciji).
Uporaba nižjih stopenj DDV od 1.1.2011
Države članice lahko brez predhodne odobritve Sveta uporabljajo nižje stopnje DDV v zvezi s storitvami, ki se zagotavljajo na lokalni ravni, ne ogrožajo nemotenega delovanja notranjega trga in ki lahko ugodno vplivajo na poslovno okolje za mala in srednja podjetja.
Nova ureditev določa dodatno uporabo 8,5% stopnje za obračun DDV (nova priloga I): dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig na vseh fizičnih nosilcih (širitev 6. točke priloge I), dobava biotičnih sredstev za varstvo rastlin (širitev 12. točke priloge I), čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev, manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila, vključno s krpanjem in predelavo), storitve domačega varstva (kot pomoč na domu in varstvo otrok, skrb za ostarele, obolele ali invalide), frizerske storitve.
Za obnovo in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave, se je nižja 8,5 % stopnja DDV v skladu z ZDDV-1 že sedaj uporablja na podlagi odobrenega prehodnega obdobja (do 31. decembra 2010), zato se s tem predlogom zakona določa, da se nižja 8,5 % stopnja DDV v zvezi s temi storitvami, uporablja tudi po poteku navedenega prehodnega obdobja, po 1. januarju 2011.
Ukrepi preprečevanja davčnih goljufij
Zaradi boja proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti, se s spremembami Direktiv ES tudi v ZDDV-1 vnaša vrsta ukrepov in novitet:
a) Določitev tržne vrednosti kot davčne osnove v zvezi z dobavami, ki se opravijo med povezanimi osebami – nov 36.a člen
Pri določanju davčne osnove pri dobavah blaga ali storitev, ko med dobavitelji in prejemniki obstajajo tesne povezave (družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi) se predvideva, da je davčna osnova enaka tržni vrednosti opravljene transakcije, vendar le, če je za opravljeno dobavo določena vrednost, ki je: nižja od tržne vrednosti in naročnik nima pravice do celotnega odbitka DDV; nižja od tržne vrednosti in dobavitelj te dobave nima pravice do celotnega odbitka DDV ter za dobavo velja oprostitev; višja od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do celotnega odbitka DDV.
Tržna vrednost je pri dobavah blaga znesek, ki ni manjši od nabavne cene blaga ali podobnega blaga, oziroma od lastne cene, ki se določi v trenutku dobave. Pri dobavah storitev je tržna vrednost enaka znesku, ki ni manjši od celotnih stroškov, ki jih mora davčni zavezanec plačati za opravljene storitve.
b) Vračilo DDV v posebnih primerih – nov 73.a člen
Za zavarovanje izpolnitve obveznosti v postopku odločanja o vračilu DDV na podlagi obračuna DDV je v posebnih primerih je predviden instrument zavarovanja, ki ga lahko zahteva davčni organ pred izvršitvijo vračila DDV, če dvomi o upravičenosti zahtevka.
c) Mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih – nov 76.a člen
V določenih sektorjih bodo namesto dobaviteljev DDV dolžni obračunati in plačati prejemniki dobav, ki bodo imeli hkrati tudi pravico do odbitka DDV. Pravilo obrnjene davčne obveznosti se bo uporabljalo za: storitve v gradbenem sektorju; storitve najemanja osebja za opravljanje storitev v gradbenem sektorju; dobave zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve; dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala, ki ga je mogoče reciklirati, skupaj z nekaterimi izdelki, ki izhajajo iz njihove obdelave in storitvami obdelave.
Pri dobavah odpadkov in rabljenega materiala se ta ukrep lahko uporabi le v primerih, navedenih v novi prilogi III. a k zakonu.
č) Sistem solidarne odgovornosti – nov 76.b člen
V zvezi z izpolnjevanjem obveznosti davčnih zavezancev se uvaja institut solidarne odgovornosti, v skladu s katerim v določenih primerih za plačilo DDV poleg dobavitelja blaga oziroma storitev odgovarja tudi oseba, kateri je dobavljeno blago oziroma, kateri je storitev opravljena. Davčni organ lahko davčnega zavezanca o vključitvi v »davčni vrtiljak« tudi obvesti, pri čemer se z dnem vročitve obvestila šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom blaga oziroma storitev v določenem delu poslovanja sodeluje pri transakciji, ki je del sheme. Če bo zavezanec kljub obvestilu nadaljeval s spornimi transakcijami, bo tako dokazovanje odgovornosti za davčni organ olajšano.
d) Rok plačila DDV in rok predložitve obračuna DDV na podlagi odločitve davčnega organa – 77. člen in nov 88.a člen
Davčni organ bo lahko v utemeljenih primerih odločil, da mora davčni zavezanec predložiti obračun DDV pred zakonsko določenim rokom za predložitev obračuna DDV in za davčno obdobje, ki je krajše od koledarskega meseca oziroma trimesečja in davek plačati v 8 dneh po poteku roka za predložitev obračuna DDV, za preostanek davčnega obdobja pa bo moral predložiti obračun DDV v roku dveh dni.
e) Zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti – nov 77.a člen
Davčni organ lahko zahteva tudi predložitev instrumenta zavarovanja za plačilo DDV v dveh posebnih primerih: ob dodeljevanju identifikacijske številke za DDV davčnemu zavezancu za katerega davčni organ utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. ob pridobivanju motornih vozil iz drugih držav članic EU, če davčni organ pričakuje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena oziroma precej otežena.
f) Odvzem identifikacijske številke za DDV – 80. člen
Pri sumu zlorabe identifikacijske številke za namene DDV, z namenom, da se drugemu davčnemu zavezancu neupravičeno omogoči odbitek DDV, je davčnemu organu omogočen hiter odvzem identifikacijske številke za DDV (neplačujočemu gospodarskemu subjektu) in s tem preprečitev nadaljevanja utaje DDV.
g) Predložitev rekapitulacijskega poročila – 92. člen
Davčni zavezanec bo moral prijaviti transakcije znotraj Skupnosti v rekapitulacijskem poročilu za vsak koledarski mesec, rekapitulacijsko poročilo pa predložiti davčnemu organu najpozneje do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Davčni zavezanec bo moral obračun DDV in rekapitulacijsko poročilo predložiti izključno elektronsko.
V primeru opravljanja določenih storitev v gradbeništvu, dobav nepremičnin in odpadnega materiala, je dobavitelj dolžan predložiti mesečno poročilo o opravljenih dobavah blaga in storitev, čeprav je plačnik DDV prejemnik storitev.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete tudi na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
