Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-159/08 ugotovilo, da je ureditev o uvrstitvi sodniških funkcij v plačne razrede, ki vzpostavlja bistvena nesorazmerja med plačnimi razredi funkcij sodnikov v primerjavi s funkcijami poslancev in ministrov, v neskladju z načelom delitve oblasti. Ker se tudi za državne pravobranilce glede posameznih pravic, vezanih na plače, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravice in dolžnosti sodnikov, je treba tudi plače funkcionarjev državnega pravobranilstva prilagoditi plačam sodnikov, ki so določene v skladu z Zakonom o sodniški službi (ZSS) in zakonom o sistemu plač v javnem sektorju.
S črtanjem drugega in tretjega odstavka 42. člena v ZDPra ni več izrecno urejena pravica do dela plače za redno delovno uspešnost in delovno uspešnost pri povečanem obsegu dela, temveč se ti pravici določata v višini in pod pogoji, kot jih določa ZSPJS. Tudi plača državnega pravobranilca oziroma njegovega pomočnika se določa skladno z ZSPJS, v katerem je opredeljena vrednost plačnega razreda kot tudi že navedeni dodatki. Na novo je tudi določeno, da se državnemu pravobranilcu oziroma njegovemu pomočniku plača med trajanjem funkcije ne sme znižati. Nižanje plače je dovoljeno le v primerih, ki jih določa zakon.
V prehodnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-C) je v zvezi z višino plač določeno, da se pri določanju osnovnih plač pomočnikov državnih pravobranilcev in državnih pravobranilcev upošteva Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (ZZZPF).
Spremenjeno je bilo tudi poglavje o napredovanjih, ki s črtanjem četrtega odstavka 51. člena, v katerem je bilo določeno, za koliko razredov lahko pravobranilci napredujejo, ni več urejeno z ZDPra, temveč se enako kot plače ureja skladno z ZSPJS. Merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje so ostala enaka in so predvsem:
- kakovost opravljenega dela,
- nazivi, pridobljeni s podiplomskim študijem,
- specializacije,
- objavljanje strokovnih člankov, razprav in knjig,
- delovne sposobnosti,
- ažurnost pri izpolnjevanju delovnih obveznosti ter
- sposobnost komuniciranja z državnimi organi in s strankami.
Novela ZDPra pa je zaradi svoje spornosti - rušila naj bi s težavnimi pogajanji vzpostavljena plačna razmerja - doživela tudi glasovanje o vetu v Državnem svetu. Za ponovno odločanje v DZ je pri novelah zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o državnem pravobranilstvu glasovalo 15 državni svetnikov, prav toliko jih je temu nasprotovalo.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
