DZ je s 50 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN), ki so jo predlagali koalicija in SLS. V SDS in SNS so glasovanje obstruirali. Predlagatelji poudarjajo, da novela odpravlja protiustavnost veljavnega zakona, v SDS pa so prepričani, da novela še naprej diskriminira žrtve partizanov.
Doslej so status žrtve vojnega nasilja lahko uveljavljale osebe, ki so bile med vojno izpostavljene nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev. Zakon je torej tudi civilne osebe in celo otroke razlikoval po tem, kdo je povzročil okoliščine, zaradi katerih jim je lahko priznan status žrtve vojnega nasilja. Zato je Ustavno sodišče sprejelo odločitev, da je zakon v neskladju z Ustavo ter zahtevalo, da Državni zbor neskladje odpravi.
Novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, torej v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, odpira možnost, da status žrtve vojnega nasilja in pravice, ki izhajajo iz tega zakona, lahko pridobi tudi:
otrok, katerega starš je umrl, bil ubit ali pogrešan zaradi delovanja druge oborožene sile (kot druge oborožene sile so mišljene enote Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter enote zaveznikov protifašistične oziroma protinacistične koalicije - drugi odstavek 1. člena), oseba, ki je kot begunec morala v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 zapustiti svoj dom zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja ali izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja, ki so jo povzročile druge oborožene sile, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj 3 mesece (begunec), razen če ni prostovoljno ali poklicno sodelovala z agresorjem.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ugotavlja, da je evidentiranih že več sto zahtevkov otrok in nekaj več kot dvesto zavrnjenim zahtevkov oseb, ki so utrpele materialno škodo zaradi izselitve iz hiše ali stanovanja, porušenja ali požiga, in bi po tem zakonu lahko zahtevale pripadajočo odškodnino. Na podlagi Spomenice, ki jo predlaga Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Državnemu zboru, z dne 22.11.2008 je potencialnih upravičencev do doživljenjske mesečne rente po njihovi oceni danes še okrog štiri tisoč.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
