To pomeni, da mora poslovodstvo zagotoviti takšen ustroj notranjih kontrol in poročanj, ki zagotavlja, da družba redno izvaja ukrepe upravljanja tveganj iz 31. in 32. člena ZFPPIPP ter druge ukrepe upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovno-finančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih družba opravlja.
Prav tako mora poslovodstvo redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost in predvideti scenarije za doseganje ustrezne kapitalske ustreznosti.
Po 33. členu ZFPPIPP velja, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno-finančne stroke in stroke upravljanja podjetij.
Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe, kot so plačila:
1. terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve in zajemajo:
plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z omenjenimi izplačili.
2. tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno),
3. tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe,
4. davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.
Po nastanku insolventnosti, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani, kar velja zlasti za:
a) preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo,
b) pravna dejanja, ki bi bila ob stečajnem postopku izpodbojna.
Prepoved opravljanja dejanj, ki bi upnike postavljale v neenak položaj velja vse do začetka postopka stečaja ali prisilne poravnave, oziroma do poplačila vseh dolgov do upnikov.
Izjema je finančno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave, ko sme družba poleg navedenih dejanj opraviti tudi pravne posle, določene v poročilu poslovodstva o ukrepih finančnega prestrukturiranja, ki ga izdela in predloži nadzornemu svetu poslovodstvo v enem mesecu po ugotovitvi nastanka insolventnosti.
V skladu s 35. členom ZFPPIPP mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati:
1. opis finančnega položaja družbe,
2. analizo vzrokov za insolventnost in
3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančn prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in če poslovodstvo verjame v uspešnost prestrukturiranja mora poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:
a. analizo ukrepov finančnega prestrukturiranja, potrebnih za odpravo vzrokov za insolventnost družbe in zagotovitev, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna,
b. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki jih bo v mejah svojih pristojnosti izvedlo poslovodstvo (na primer vpoklic nevplačanih vložkov v osnovni kapital, izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki na podlagi odobrenega kapitala, prodaja poslovno nepotrebnega premoženja), in rokov, v katerih jih bo izvedlo,
c. opis ukrepov finančnega prestrukturiranja, o katerih je pristojna odločati skupščina (na primer redno povečanje osnovnega kapitala z novimi vložki) in rokov, v katerih jih je treba opraviti,
d. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo, če skupščina ne bi sprejela ukrepov ali če izvedba povečanja osnovnega kapitala ne bi bila uspešna (na primer, ker novi vložki na podlagi povečanja osnovnega kapitala družbe ne bi bili vplačani), kot tudi opis predloga prisilne poravnave, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in bi zagotovila, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.
Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila ter presojo nadzornega sveta:
ali je družba insolventna in
o potrebnosti in ustreznosti ukrepov, ki jih je predlagalo poslovodstvo.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete tudi na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.