Uporabo evropskega prava pred slovenskim sodiščem lahko predlaga stranka in sicer tako, da se sklicuje na določeno pravno pravilo, oziroma ga skladno s pravilom iura novit curia uporabi sodišče v obrazložitvi, posebno vlogo pa ima tudi ustavno sodišče, in sicer z vidika meritornega odločanja o skladnosti slovenske zakonodaje z evropsko.
Višje delovno sodišče je obravnavalo več delovnopravnih sporov, v okviru katerih je razlagalo spremembo delodajalca, v preteklosti pa tudi s področja službenih poti oziroma začasne napotitve delavca na delo v tujino.
Sodba VIII Ips 76/2008
Tožniku je delodajalec podal odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. V času, ko je tožnik podpisal pogodbo, je delodajalec skladno s 73. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) prenesel svojo dejavnost na drugo osebo. Tožnik je bil s prehodom seznanjen, prejel je potrdilo o prijavi v zavarovanje, od novega delodajalca pa je tudi prejemal plačo oziroma nadomestilo plače. Ker tožnik dela kljub opozorilu ni prišel na delo, mu je novi delodajalec redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Tožnik je ugovarjal nezakonitost odpovedi, saj mu je pogodbo odpovedal novi delodajalec in ne stari, s katerim je tudi sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Višje sodišče je ugotovilo, da ZDR skladno z Direktivo št. 2001/23/ES določa, da v primeru spremembe delodajalca, ki je posledica pravnega prenosa podjetja (tudi združitve ali delitve) vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, preidejo na delodajalca prevzemnika. Bistvo tega instituta je v tem, da vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu, kar tudi pomeni, da ni treba skleniti nove pogodbe o zaposlitvi, v kateri bi kot delodajalec nastopal prevzemnik, niti ni potrebno spreminjati obstoječih pogodb.
Sodba VIII Ips 215/2007
Tožnik je odklonil službeno potovanje v tujino po izdanem nalogu za službeno pot, zaradi česar mu je delodajalec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti takšne odpovedi je bil zavrnjen, saj glede na obseg službenih poti in odsotnosti tožnika ni mogoče sklepati, da je tožena stranka s pogostimi službenimi potovanji zlorabila ta institut in tako ne gre za napotitev iz kraja v kraj oziroma za začasno napotitev delavca na delo v tujino. Takšna razlaga je tudi skladna z Direktivo št. 91/533/EGS o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje ter Direktivo št. 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.