Globalizacija je pojav, ki zaobsega ves svet, za posamične sindikate pa je značilno, da zaobsegajo le določen poklic ali ozemlje. Ravno omenjena interakcija je zanimiva, saj predstavlja vpliv globalnega pojava na lokalne interese. Pri tem jih vključenost delavcev v sindikate ovira, saj je globalizacija odstranila večino ovir za selitev proizvodnje kamor koli po svetu. To pomeni, da bodo podjetja vlagala tja, kjer je zanje najbolj dobičkonosno. Ker je potencialni dobiček podjetij nižji v državah z visoko socialno zaščito, interes za vlaganje v tovrstne države ni velik.
Moč sindkatov
Kolektivna moč deluje kot protiutež delodajalčevim zahtevam in kot močan akter znotraj družbe. Torej je moč, ki jo sindikati uveljavljajo navzven, pri doseganju zastavljenih ciljev odvisna od njihove sposobnosti, zagotovitve sodelovanja in podrejanja vseh članov. Moč lahko sindikati izgubijo tudi v primeru, ko ogrožajo delovanje podjetja s svojimi zahtevami tako, da podjetje vzpostavi napeto stanje tudi z grožnjo, da bo proizvodnjo enostavno preselilo nekam drugam oziroma bolj natančno nekam, kjer sindikati nimajo vpliva (Hyman, 1999, str. 1-2). Eden izmed načinov ponovne pridobitve moči je vse večje povezovanje sindikatov (Dreher & Gaston, 2007, str. 169).
Vloga in pomen sindikatov v globalizaciji
Sindikati delujejo v vedno spreminjajočem se okolju in proces globalizacije je le ena izmed novosti, na katero so se morali prilagoditi. Skozi čas sta se tako spreminjala sama organizacija in delovanje sindikatov, spremembe pa so doživeli tudi struktura članov, cilji, za katere se sindikati zavzemajo in strategije dosega ciljev.
Zaradi hitro spreminjajočega se okolja, sindikati po vsem svetu delujejo v kompleksnem in hitro spreminjajočem se okolju. Lastnost globalizacije je vse večji pomen informacijske tehnologije. Z vedno novimi tehnološkimi napredki narašča tudi povpraševanje po specifično izobraženi delovni sili, ki je v prednosti pred ostalo delovno silo.
Ta ima privilegiran položaj, zaradi katerega ne potrebujejo pomoči sindikatov, saj si lahko že na podlagi svojega znanja pridobijo delovne pogoje, kakršni jim ustrezajo. Torej vsaj za ta specifičen segment delovne sile pomen sindikatov torej upada. Težavo predstavljajo tudi nove informacijske tehnologije, ki lahko, še posebej v storitvenem sektorju, izpodrivajo oziroma nadomeščajo delavce ter posledično povišujejo stopnjo brezposelnosti.
Vpliv globalizacije na sindikate
Zaradi procesa globalizacije, ki vpliva na vse organizacije, torej tudi na sindikate, je postalo jasno, da za sindikate ne obstaja nikakršna prihodnost, če ne bodo postali globalne institucije. Globalne sile povzročajo največjo ranljivost ravno pri članih sindikatov.
Glavni nosilci globalizacije so multinacionalna podjetja in so zelo velika. Sprememba poslovnih razmerij z multinacionalnimi podjetji je prinesla nove izzive tudi za sindikate, ki so bili prisiljeni spremeniti svoje pogajalske strukture. Primer take spremembe je na primer outsourcing, ki lahko v skrajnem primeru pripelje do tega, da velika multinacionalna podjetja pravzaprav sama ne proizvajajo ničesar več. Proizvode kupujejo od dobaviteljev, s katerimi imajo zelo sproščene odnose, kar pomeni, da multinacionalna podjetja na koncu v tej navezi predstavljajo le tisti del, ki skrbi za reklamo in prodajo izdelka (po Dobravcu, 2002, str. 6). V času, ko je vse bolj prisotna grožnja podjetij, da bodo svojo proizvodnjo preselila v države z nižjimi plačami, standardi in manjšim ali nikakršnim sindikalnim delovanjem, so multinacionalna podjetja v položaju, ko lahko vršijo pritisk na sindikate, njihove člane in države ter jih silijo v sprejemanje pogojev, ki jih postavljajo (po Ferjanovi, 2004, str. 3).
V procesu globalizacije bo nujno potrebno skupno delovanje sindikatov in države. Sindikati morajo oblikovati nacionalen odgovor na globalizacijo, in sicer tako, da vršijo pritisk na države oziroma njihove vlade, ki naj podprejo nastanek socialnega okvirja. To je potrebno zato, ker pritisk globalnega trga in mednarodne konkurence države vse pogosteje sili v napačno ravnanje, ki povzroči ločevanje med socialnim in ekonomskim.
The International Confederation of Free Trade Unions (v nadaljevanju ICFTU) in ostali mednarodni sindikati so začeli s kampanjo, v kateri povezujejo pravice delavcev s trgovskimi dogovori. Ti dogovori so bolj znani pod imenom social clause ali workers" rights clause in predstavljajo način, kako se soočiti z državami, ki poskušajo na nepošten način pridobiti prednost pred konkurenco, predvsem z izkoriščanjem delavcev in njihovih temeljnih pravic (A trade union guide to globalization, 2004, str. 36, 37, 41).
Izgubljanje pogajalske moči
Sindikati so se skozi čas soočali z različnimi spremembami na trgu, danes pa se soočajo z izzivi, ki jih prinaša globalizacija. Največja novost, ki jo je prinesla globalizacija in ki jo zahteva od sindikatov je, vedno večja povezanost.
Ugotovitev je, da globalizacija vpliva na vlogo sindikatov, ta sprememba pa je najbolj vidna v spremenjeni moči sindikatov. Zaradi vse večje povezanosti sveta sindikati izgubljajo pogajalsko moč, saj podjetja razpolagajo z vse več opcijami, medtem ko moč sindikatov izvira ravno iz predpostavke, da podjetja nimajo druge alternative kot da sodelujejo s sindikati. Sindikati svojo moč izgubljajo tudi zaradi trenda upadanja števila članov, ki je prisoten že več let. Za ponovno pridobitev moči, ki izvira predvsem iz velikega števila članov, morajo sindikati, v bodoče največ pozornosti nameniti pridobivanju novih članov.
Pripravila: Milena Kovačič Krašovec
milena.krasovec@siol.net
Literatura in viri:
1. A trade union guide to globalization. (2004). (2nd ed.) International confederation of free unions (ICFTU); 27.01.2009: http://www.icftu.org/pubs/globalisation/globguide.html.
2. Beck Ulrich: (2003) Kaj je globalizacija? (Zmote globalizma - odgovori na globalizacijo). Ljubljana : Krtina.
3. Dreher, A., & Gaston, N. (2007). Has Globalisation Really had no Effect on Unions?.
4. Dobravc Davorin: (2002). Organizacija multinacionalnih podjetij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
5. Enciklopedija Slovenije, 1997.
6. Ferjan Dunja: (2004). Multinacionalna podjetja v državah v razvoju: prenos tehnologije in vpliv na okolje. Ljubljana : Ekonomska fakulteta.
7. Gaston, N. & Trefler, D. (1994). Protection, trade, and wages: evidence from u.s. manufacturing. Industrial & Labor Relations Review.
8. Howard, A. (2007). The Future of Global Unions. Dissent.
9. McGrew, A. (2007). Globalizacija in globalna politika. V J. Baylis & S. Smith (ur.), Globalizacija svetovne politike: uvod v mednarodne odnose. Ljubljana: FDV.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
