(okrožno sodišče) Tožeča stranka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker pooblaščenec zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni v jutranjih urah na dan naroka na slednjega iz objektivnih razlogov ni pristopil. Tožeča stranka je bila o naroku sicer obveščena, vendar na narok v soglasju s pooblaščencem ni pristopila, saj to ni bilo potrebno, ker je že bila zaslišana. Ker gre za upravičen razlog, podprt z zdravniškimi potrdili, tožeča stranka predlaga vrnitev pravde v stanje pred opravljenim narokom ter prekinitev postopka.
Tožena stranka je v odgovoru na predlog navajala, da je potrebno predlog zavrniti, ker je bilo zdravniško potrdilo izdano naslednji dan po zamudi, prav tako bi moral pooblaščenec o zamudi vsaj telefonsko obvestiti sodišče. Bolezen naj bi trajala le en dan, predlog pa je bil vložen šele čez šest dni, iz samega potrdila pa ni razvidno za kakšno bolezen naj bi šlo oziroma ali je šlo za takšno bolezen, za katere je pooblaščenec nesposoben priti na obravnavo.
Skladno z določbami 116. – 120. člena ZPP mora stranka, ki zamudi narok, za ugoditev predlogu izkazati upravičen razlog za zamudo. Upravičeno je le neko nezakrivljeno ravnanje stranke ob dogodku resnejše narave, ki je pomenilo razumno oviro za opravo dejanja. Tožnica je predložila zdravniško potrdilo in potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela ter zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti iz naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, iz katere izhaja potrdilo osebne zdravnice o tem, da se pooblaščenec zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ni mogel udeležiti obravnave (obrazec na podlagi pravilnika o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem). Gre za tri listine, izdane v predpisani obliki s strani državnega organa, ki ustrezajo terminu javne listine iz prvega odstavka 224. člena ZPP, za katere velja, da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje. Vse listine so bile sodišču posredovane pravočasno, potrdilo pa je izdano na predpisanem obrazcu in ima podlago v 80a. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). S predložitvijo tega potrdila, na katerem zdravnik potrdi obstoj nenadne ali nepredvidljive bolezni ali poškodbe, je tožnica izkazala opravičeno odsotnost z naroka. Na to ne vpliva dejstvo, da je bilo potrdilo dan pozneje, saj to ni razlog, ki bi vplival na resničnost le tega, sicer pa je tudi življenjsko logično, da lahko oseba na dan bolezni ni sposobna fizično do zdravnika oziroma ga obišče, ko ji zdravstveno stanje to omogoča. Prav tako na veljavnost potrdila ne vpliva dejstvo, da ni razvidna vrsta bolezni, saj s predpisanim obrazcem vnos tega podatka ni predviden in ga zdravnica zato tudi ni vnesla. Za sodišče zadostuje potrdilo, izpolnjeno kot to predvideva podzakonski predpis in ne more dvomiti, da gre za bolezen, ki onemogoča prihod na sodišče. Prav tako čas trajanja bolezenskega stanja, v konkretnem primeru le en dan, ni okoliščina ki bi vplivala na verodostojnost ugotovljene bolezni s strani izbranega zdravnika. Če bolezni ne bi bilo, je zdravnica tudi ne bi potrdila z javno listino. Tudi sicer ni bila zakonska dolžnost pooblaščenca, da sodišče po telefonu obvesti o bolezni, kot tudi na utemeljenost predloga ne vpliva, da je bil vložen šesti dan po zamudi. Sodišče je predlogu za vrnite v prejšnje stanje ugodilo in pravdo vrnilo v stanje pred narokom ter razveljavilo procesni sklep o tem, da se glavna obravnava zaključi, hkrati pa sklenilo, da se na podlagi 119. člena ZPP postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.