(okrajno sodišče, višje sodišče) Tožnica je vložila zoper toženko tožbo zaradi vračila posojila. Tožnica je terjatev, ki je predmet pravde, odstopila novemu upniku in predlagala, da le ta vstopi v postopek. Ker toženka ni privolila v subjektivno spremembo tožbe na strani tožnice, je slednja spremenila tožbeni zahtevek tako, da je predlagala, da se toženki naloži, da prevzemniku terjatve plača določen denarni znesek.
Sodišče prve stopnje je zahtevku v celoti ugodilo, saj je ugotovilo, da do subjektivne spremembe tožbe ni prišlo, ker toženka v to ni privolila (2. odstavek 190. člena ZPP). Iz pogodbe o odkupu terjatve nesporno izhaja, da je terjatev do toženke, o kateri teče pravda, odsvojila tretji osebi. Po t.i. relevančni teoriji mora tožnica v vsakem primeru spremeniti tožbeni zahtevek tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi, po nerelevančni teoriji pa tožnici tožbe ni treba spreminjati in se zahtevek še vedno lahko glasi, da naj tožena stranka izpolni tožeči stranki, čeprav ta ni več pravi upnik terjatve. Sodna praksa zagovarja t.i. relevančno teorijo predvsem za primer, da pride do odsvojitve na strani tožnice, za odsvojitve na strani toženke pa irilevančno teorijo. Tožnica je svoj zahtevek prilagodila nastali odsvojitvi terjatve do toženke, saj od sodišča zahteva, da toženka plačilo izvrši v korist novega upnika. Tožnica je po sklenitvi pogodbe o odkupu terjatve ostala procesno legitimirana za zahtevek na vračilo posojenega zneska, materialnopravno upravičenje pa je zaradi odsvojitve terjatve pridobila tretja oseba.
V pritožbi je toženka navajala, da se mora pravda dokončati med istima strankama, kar pomeni, da je dajatveni zahtevek lahko podan le v korist tožnice in ne v korist tretje osebe, sicer je izigrana določba ZPP o spremembi tožbe. Razmerje med odsvojiteljem in pridobiteljem terjatve je stvar njunega razmerja in ne more biti predmet odločanja sodišča, tožnik pa lahko zahteva le, da se njemu nekaj plača. Sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka saj je naložilo toženki izpolnitev dajatvenega zahtevka tretji osebi, katera tega zahtevka ni podala in niti ni sodelovala v postopku.
Tožnica je ravnala pravilno, ko je od toženke zahtevala izpolnitev v korist novega upnika, saj je prišlo med postopkom do odstopa terjatve novemu upniku, toženka pa v subjektivno spremembo tožbe ni privolila. Kadar do odtujitve terjatve pride na strani tožnika, je ta dolžan zahtevek prilagoditi tako, da zahteva spolnitev v korist pridobitelja, četudi se pravda konča med istima strankama. Drži namreč, da je po prevladujočem mnenju teorije potrebno sprejeti relevančno teorijo (glej Ude in ostali: Pravdni postopek s komentarjem, str. 234 in naslednja). Gre namreč za objektivno spremembo tožbe, kateri mora toženka že med postopkom nasprotovati, sicer se šteje, da je vanjo privolila (3. odstavek 185. člena ZPP). Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo toženke v celoti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.