c S

Do konca avgusta je potrebno oddati revidirana letna poročila

26.08.2009 V skladu s prvim odstavkom 58. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo kapitalske družbe in tiste osebne družbe, pri katerih za njihove obveznosti ni neomejeno odgovorna nobena fizična oseba, do konca meseca avgusta Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) predložiti revidirano ter konsolidirano letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom.

Letno poročilo za javno objavo morajo AJPES predložiti vse delniške družbe (d.d.) kot tudi družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), pa tudi drugi subjekti za katere se uporablja ZGD-1 (npr. društva, zadruge ipd.), ne pa tudi družbe z neomejeno odgovornostjo – torej d.n.o.

Družbe morajo letnemu poročilu predložiti tudi predlog razporeditve dobička ali obravnavanja izgube ter razporeditev dobička ali obravnavanje izgube, če to ni razvidno iz letnega poročila. V vsaki javni objavi celotnega letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila morajo biti ta poročila objavljena v obliki in besedilu, na podlagi katerega so bila revidirana skupaj s celotnim revizorjevim poročilom in mnenjem.

Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu, mora pregledati in revidirati revizor in sicer v takšnem obsegu, da lahko preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila. Revizorjevo poročilo mora, v skladu s 57. členom ZGD-1, vsebovati:

uvod, v katerem je navedeno računovodsko poročilo, ki je bilo revidirano, skupaj z računovodskim okvirom, ki je bil uporabljen pri sestavljanju;

opis namena in obsega revidiranja, ki vsebuje tudi navedbo, na podlagi katerih revizijskih standardov je bila opravljena revizija;

revizijsko mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno, ali računovodsko poročilo kaže resničen in pošten prikaz finančnega položaja ter ali je računovodsko poročilo skladno s predpisi. Revizijsko mnenje je lahko namreč mnenje brez pridržkov, mnenje s pridržki ali odklonilno mnenje, ali pa revizor, če mnenja ne more izraziti, izjavo mnenja zavrne.

pojasnjevalni odstavek, v katerem revizor na poseben način opozarja ali se sklicuje na katerokoli zadevo, za katero meni, da je to potrebno, ne da bi pri tem izrazil mnenje s pridržki;

mnenje o usklajenosti ali neusklajenosti poslovnega poročila z računovodskim poročilom istega poslovnega leta, in

datum in revizorjev podpis.

Revizija letnega poročila iz prvega odstavka tega člena mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta. Poslovodstvo mora revidirano letno poročilo ali revidirano konsolidirano letno poročilo predložiti organu družbe, pristojnemu za sprejetje tega poročila, skupaj z revizorjevim poročilom najpozneje v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila.

Revizor pri svojem delu odgovarja družbi, delničarjem ali družbenikom družbe za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo pravil o revidiranju. Revizor je odgovoren za škodo iz prejšnjega stavka do višine 150.000 evrov za majhne kapitalske družbe, do višine 500.000 evrov za srednje kapitalske družbe in do višine 1.000.000 evrov za velike kapitalske družbe. Omejitev odškodninske odgovornosti ne velja, če je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti.

AJPES mora javno objaviti letna poročila in konsolidirana letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom, tako da jih zajame v informatizirani obliki in objavi na spletnih straneh, namenjenih javni objavi letnih poročil. Spletne strani morajo biti zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v podatke, objavljene na spletnih straneh.

Letna poročila ali konsolidirana letna poročila so lahko objavljena:

1. v celoti - objavljeno v obliki in besedilu, na podlagi katerega so bila revidirana, skupaj z revizorjevim poročilom v celotnem besedilu ter utemeljitvijo morebitnega mnenja s pridržkom ali odklonilnega mnenja.

2. v povzetku – pri objavi se opozori, da gre za povzetek letnega poročila ter se navede datum in način javne objave. Povzetku letnega poročila se predloži revizorjevo mnenje in morebitni pojasnjevalni odstavek, oziroma povzetek revizorjevega poročila.

Družbe in podjetniki morajo AJPES za javno objavo poročil plačati nadomestilo, ki ga določa Tarifa nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po 58. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju tarifa AJPES).

Podrobnejši način, navodila, roke in obrazce za predložitev letnega poročila za državno statistiko in javno objavo določa Navodilo o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju Navodilo).

V skladu z 29. členoma Navodila zoper družbo, zadrugo ali podjetnika, ki ne predloži letnega poročila za javno objavo v treh oziroma osmih mesecih po koncu poslovnega leta, uvede AJPES postopek o prekršku na podlagi 50. člena Zakona o prekrških (ZP-1), oziroma se kaznuje s plačilom globe od 6.000 do 40.000 evrov družbo, če v skladu s 686. členom ZGD-1:



letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila ne sestavi v zakonskih rokih,

letnega poročila ne sestavi z vsemi predpisanimi elementi ali če letno poročilo ni podpisano,

letnega poročila ali konsolidiranega letnega poročila ne predloži AJPES zaradi javne objave na predpisan način in v zakonskih rokih.

AJPES mora vsakomur na njegovo zahtevo izročiti kopijo letnega ali konsolidiranega letnega poročila skupaj z revizorjevim poročilom, za plačilo nadomestila, ki ga določa tarifa AJPES. Kopije iz prejšnjega stavka mora AJPES izročiti v obsegu (v celoti ali delih) in v obliki (elektronski ali pisni), kot je to navedeno v zahtevi. Kopija v pisni obliki mora biti označena kot "točen prepis«.

AJPES mora podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov poslati v ustrezni elektronski obliki tudi državnim organom in pravnim osebam, ki so z zakonom pooblaščene za pridobivanje in uporabo teh podatkov za evidenčne, analitsko-informativne, raziskovalne in davčne namene. Državnim organom, Banki Slovenije in članom Ekonomsko-socialnega sveta mora te podatke dati brezplačno, pravnim osebam pa za plačilo dejanskih stroškov obdelave ali dajanja podatkov.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.