(okrožno sodišče, višje sodišče) Sodišče prve stopnje je obtoženega spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 1. odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Obtoženi je doma hranil 40 gramov heroina, živel je sam, najdene pa so bile tudi plastične vrečke in rokavice ter elektronska tehtnica, zato je sodišče prve stopnje sledilo obtožbi, da je bila droga namenjena nadaljnji prodaji. Heroin je substanca, ki je razvrščena kot prepovedana droga, saj spada po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog pod št. 25 in je uvrščen v I. skupino. Proizvodnjo in promet teh substanc pa po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) posameznikom lahko dovoli le minister za zdravstvo, pri čemer pa je sodišče prve stopnje brez posebnega preverjanja ugotovilo, da obtoženi tega dovoljenja več kot očitno ni imel.
Obtoženi je v pritožbi navajal, da tekom dokaznega postopka nikoli ni bil vprašan, ali z dovoljenjem ministrstva dejansko razpolaga, prav tako pa v tej smeri ni bil izveden nikakršen dokaz, zato je sklepanje sodišče prve stopnje brez vsakršne podlage v listinah sodnega spisa, pri čemer pa gre za odločilno dejstvo, na podlagi katerega se ugotavlja njegova kazenskega odgovornost. V tem delu je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Obtoženec je tudi navajal, da je mamilo hranil za lastno uporabo, pri čemer je tudi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odvisnik od mamil, vendar tega dejstva ni upoštevalo.
Pri presoji vprašanja, ali je bilo mamilo, ki ga je obtoženec hranil v svojem stanovanju namenjeno za nadaljnjo prodajo ali za lastno uporabo, je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vse okoliščine primera, predvsem količino in vrsto mamila, obtoženčevo predkaznovanost zaradi storitve istovrstnega kaznivega dejanja, premoženjske razmere in zaloge pripomočkov za nadaljnje razpečevanje mamila ter z življenjsko izkustveno sprejemljivostjo zaključilo, da je obtoženec mamilo hranil prav z namenom nadaljnje prodaje. Kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami je dokončano že takrat, ko obtoženec hrani mamilo zaradi prodaje, zato za obstoj tega kaznivega dejanja z navedeno izvršitveno obliko ni pomembno, ali je do same prodaje in v kakšni količino tudi dejansko prišlo. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Skladno z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) določa, da v skupino I prepovedanih drog spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova uporaba in se ne uporabljajo v medicini. V to skupino spada tudi heroin. V prvem odstavku 7. člena ZPPPD pa je določeno, da se proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz prve skupine lahko opravlja le v znanstvenoraziskovalne in učne namene.
Iz podatkov obtoženca in njegovega zagovora pa ne izhaja, da bi obtoženec dobil v posest obravnavana mamila in jih tudi hranil prav v te namene, zato tudi kakšno dodatno dokazovanje o tej, v postopku pred sodiščem prve stopnje, povsem nesporni okoliščini, ni bilo potrebno. Obtoženec bi moral v tej smeri podati vsaj kakšne trditve, da bi se lahko izvedel dodatni dokazni postopek, ker pa tega ni storil, mora ostati v pritožbi neuspešen.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
