Igrača je opredeljena kot predmet za igro, namenjen otrokom, mlajšim od 14 let. V 2. členu direktive so določene igrače, za katere se direktiva ne uporablja, kot npr. oprema za otroška igrišča, avtomatične igralne naprave, vozila kot igrače ipd.
V II. poglavju se jasno razlikujejo posamezni gospodarski subjekti in sicer so opredeljeni proizvajalci, pooblaščeni zastopniki, uvozniki in distributerji.
Proizvajalec izdelka je tisti, ki natančno pozna postopek načrtovanja in proizvodnje, in je tako najprimernejši za izvedbo celotnega postopka ugotavljanja skladnosti za igrače. Proizvajalec mora zagotoviti, da je izdelek skladen z veljavnimi zahtevami skupnosti, in, če je skladnost ugotovljena, pripraviti izjavo ES o skladnosti. Med njegove obveznosti spadajo tudi pregled vzorcev igrač zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov, zagotoviti morajo, da je na njihovih igračah označena vrsta, serija ali serijska številka ali drugi identifikacijski element, igrači pa morajo tudi priložiti navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošnik brez težav razume.
Pooblaščeni zastopnik je oseba, ki jo proizvajalec s pisnim pooblastilom določi kot zastopnika za njegove igrače. Med obveznosti pooblaščenega zastopnika ne spadajo obveznosti, ki sicer veljajo za proizvajalca, temveč zgolj opravlja naloge, povezane s posredovanjem izjave o skladnosti in tehnično dokumentacijo ter sodelovanje pri vseh dejavnostih, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo igrače v okviru njegovih pooblastil.
Uvoznik daje na trg Skupnosti igrače, proizvedene v tretjih državah. Na trg lahko da le tiste igrače, ki so skladne z zakonodajo, zato mora pred tem zagotoviti, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti. Če uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da igrača ni skladna z zahtevami iz direktive, je ne da na trg, dokler se skladnost ne zagotovi. Ena od obveznosti uvoznika je tudi navedba svojega imena, registriranega trgovskega imena ali registrirane blagovne znamke in naslova, na katerem so dosegljivi glede informacij o igrači.
Direktiva v nadaljevanju ureja tudi obveznosti distributerjev (7. člen) ter primere, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje, posebej pa je urejena tudi identifikacija gospodarskih subjektov.
III. poglavje ureja skladnost igrač, v okviru katerega so določene osnovne varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati igrače, ki se dajejo na trg. Nekatere od zahtev so enake tistim, ki jih je opredeljevala že Direktiva št. 88/378/EGS, precej pa jih je posodobljenih ter novih. Igrače, vključno s kemičnimi snovmi, ki jih vsebujejo, ne smejo ogrožati varnosti ali zdravja uporabnikov ali tretjih strank, kadar se uporabijo na predviden ali predvidljiv način. Osnovne varnostne zahteve se nanašajo predvsem na etikete in opozorila, s katerimi morajo biti opremljene igrače, prost pretok igrač, izjavo ES o skladnosti in oznako CE. Slednja je opredeljena dokaj podrobno, saj je oznaka CE edina oznaka skladnosti, ki označuje, da je izdelek v skladu z usklajevalno zakonodajo Skupnosti. Direktiva najprej navaja splošna pravila za to oznako, temu pa sledijo pravila in pogoji za namestitev oznake (16. in 17. člen).
Poleg splošnih varnostnih zahtev so v Prilogi II navedene tudi posebne varnostne zahteve, pri katerih je velik poudarek predvsem na zaščiti otrok pred tveganji, ki jih povzročajo kemične snovi v igračah. Med posebne varnostne zahteve spadajo npr. fizikalne in mehanske lastnosti igrače, ki morajo imeti npr. predpisano mehansko trdnost in stabilnosti in ne smejo predstavljati tveganja zadavitve, igrače prav tako ne smejo predstavljati nevarnega vnetljivega elementa v otrokovem okolju, med posebnimi zahtevami pa so tudi določene kemijske lastnosti igrač. Tako so npr. določene mejne vrednosti za arzen, kadmij, krom VI, svinec in druge snovi, ki so še posebej nevarne, opredeljeno je, katerih (alergenih in drugih) snovi igrače ne smejo vsebovati ipd. Cilj splošnih in posebnih zahtev glede kemikalij je v prvi vrsti varovanje zdravja otrok pred določenimi nevarnimi snovmi v igračah.
Z julijem 2011 se razveljavlja starejša direktiva 88/378/EGS, razen prvega odstavka 2. člena in dela 3 Priloge II, pri čemer se sklicevanja na razveljavljeno direktivo štejejo za sklicevanja na novo direktivo.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
