Zakon skladno z direktivo št. 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti določa pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, zagotavljanje, izvajanje in financiranje univerzalne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo. Z vzpostavitvijo univerzalne poštne storitve (v Sloveniji in na celotnem ozemlju Evropske unije) je zagotovljena popolna sprostitev trga poštnih storitev.
Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev (3. člen ZPSto-2). Univerzalna poštna storitev se mora zagotavljati najmanj petkrat tedensko (razen v določenih izjemnih primerih) in obsega:
1. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,
2. sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,
3. storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in
4. prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.
Poleg univerzalnih zakon uvaja še zamenljive poštne storitve, torej storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za univerzalno poštno storitev (4. člen).
V nadaljevanju zakona je urejeno vprašanje zagotavljanja univerzalne storitve. Zagotavlja jo Republika Slovenija v javnem interesu vsem uporabnikom poštnih storitev na celotnem ozemlju pod enakimi pogoji in sicer trajno, redno in nemoteno. Nemoteno izvajanje univerzalne storitve se lahko prekine le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca (5. člen). Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe. Tedenska pogostost sprejema in dostave se ob povečanem številu dela prostih dni v posameznem tednu sorazmerno zmanjša.
Skladno z določbami direktive zakon v III. poglavju predvideva financiranje univerzalne poštne storitve v primeru, ko izvajanje te povzroča neto strošek in pomeni nepravično finančno breme za izvajalca storitve. Neto strošek se izračuna kot razlika med njegovimi neto stroški in neto stroški istega izvajalca, ki bi jih imel, če bi posloval brez obveznosti univerzalne storitve. Če Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK) ugotovi, da ti stroški zanj res pomenijo nepravično breme, se mu na podlagi njegove zahteve izplačuje nadomestilo za izvajanje univerzalne storitve iz t.i. kompenzacijskega sklada. V nadaljevanju poglavja je določen postopek izračuna neto stroška obveznosti univerzalne storitve (20. člen), sestavine izračuna neto stroška obveznosti univerzalne storitve (21. člen) ter kompenzacijski sklad in njegovo delovanje (22. člen).
Izvajalca univerzalne poštne storitve z odločbo imenuje APEK za obdobje od 5 do 20 let, o imenovanih izvajalcih pa obvesti tudi Evropsko komisijo. Primernega izvajalca izbere posebna komisija na podlagi izvedenega javnega razpisa. Ta mora biti objavljen v Uradnem listu ter na spletni strani APEK-a, zakon pa v 3. delu II. poglavja natančno opredeljuje še pravila glede razpisne dokumentacije, vlog za javni razpis, postopku in pravilih za odpiranje vlog, določb o zapisniku, dopolnitvi in ocenjevanju vlog.
Poštne storitve lahko ob upoštevanju bistvenih zahtev izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem vnaprej pisno ali po elektronski pošti obvesti APEK. Zaradi spodbujanja učinkovite konkurence morajo imeti izvajalci zamenljivih storitev dostop do poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve (32. člen)
Ustavna pravica do stavke je z ZPSto-2 omejena, saj mora izvajalec poštnih storitev ob stavki zagotoviti prenos poštnih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, upravnih postopkih in postopkih zaradi prekrška ter priporočenih poštnih pošiljk za potrebe obrambe, zaščite in reševanja ter prenos priporočenih in vrednostnih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred začetkom stavke. Prenos vseh ostalih poštnih pošiljk, ki so bile oddane pred začetkom stavke, mora zagotoviti takoj po prenehanju stavke, zagotoviti pa mora tudi, da se med stavko oddane pošiljke ne uničijo, izgubijo ali poškodujejo ter da so vse med stavko oddane poštne pošiljke prenesene z največ dvodnevno zamudo po prenehanju stavke.
Z zakonom so urejena še tarifna načela in preglednost računovodskih izkazov (V. poglavje), kakovost storitev in varstvo uporabnikov poštnih storitev (VI. poglavje), dostavljanje poštnih pošiljk (VII. poglavje), poštne vrednostnice (VIII. poglavje), vsebina pošiljk ter odgovornost za škodo (IX. poglavje), zaupnost poštnih pošiljk in varstvo osebnih podatkov (X. poglavje) ter reševanje sporov in nadzor nad izvajanjem zakona.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.