Če davek ni plačan v predpisanih rokih davčni organ z izdajo sklepa o izvršbi začne davčno izvršbo, pri čemer je, v skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) izvršilni naslov za izvršbo lahko katerikoli od izvršilnih naslovov, ki nalagajo davčnemu zavezancu plačilo obveznosti - bodisi iz naslova davka, prekrška ali druge vrste neporavnane obveznosti.
Davčna izvršba se lahko izvede na zavezančeva denarna sredstva ali na zavezančevo premično in nepremično premoženje.
Davčna izvršba na denarna sredstva se lahko izvrši z:
a) izdajo sklepa o rubežu denarnih prejemkov, v skladu s 161. členom ZDavP-2, ki jih davčni organ vroči dolžniku in njegovemu delodajalcu, le – ta pa na dan vročitve sklepa opravi rubež dela denarnih prejemkov v skladu z zakonskimi omejitvami oziroma dela denarnih prejemkov, ki je naveden v sklepu o izvršbi, ki ga vplača oziroma vplačuje na predpisane račune do poplačila dolgovanega davka. Prav tako pa je delodajalec dolžan davčni organ nemudoma obvestiti o vseh nastalih spremembah v zvezi s sklepom o izvršbi v zvezi z dolžnikom.
b) izdajo sklepa o izvršbi na denarna sredstva, v skladu s 166. členom ZDavP-2, ki jih davčni organ vroči dolžniku ter bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik denarna sredstva. Pri tem je potrebno upoštevati tudi posebnosti:
Če ima dolžnik račune pri več bankah oziroma hranilnicah, pošlje davčni organ sklep o izvršbi vsem tem bankam oziroma hranilnicam, ki morajo dolžnikova denarna sredstva zarubiti do višine obveznosti iz sklepa o izvršbi in jih takoj prenesti na račun dolžnika pri banki oziroma hranilnici, ki je v sklepu o izvršbi navedena prva, oziroma pošlje sklep o izvršbi le banki ali bankam, pri katerih je največja verjetnost za poplačilo dolga.
Če v času, ko se banki oziroma hranilnici vroči sklep o izvršbi, dolžnik pri njej nima denarnih sredstev ali jih nima dovolj za poplačilo davka, banka oziroma hranilnica obdrži sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi izplačilo ali dodatno izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika ter o tem obvesti davčni organ, ki je izdal sklep o izvršbi, oziroma vrne sklep o davčni izvršbi, če tudi leto po izdaji sklepa na računu dolžnika ni priliva.
Če dolžnik pri banki nima odprtega računa, lahko banka v osmih dneh od prejema sklepa o izvršbi davčnemu organu poda ugovor, sicer mora znesek dolga v 15 dneh po prejemu sklepa o poplačilu dolga davčnemu organu plačati banka.
c) izdajo sklepa o izvršbi na druge terjatve dolžnika v skladu s 172. členom ZDavP-2, ki ga davčni organ vroči dolžniku in dolžnikovem dolžniku, kar pomeni, da se dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine njegovega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune.
Ne glede na to, da je predmet davčne izvršbe celotno dolžnikovo premoženje, pa je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin prejemkov iz naslova delovnega razmerja, oziroma najmanj do zneska v višini 70% minimalne plače, prav tako pa so v skladu s 159. členom ZDavP-2 iz davčne izvršbe izvzeti naslednji denarni prejemki:
a) preživnine in nadomestila preživnine v skladu s pristojnimi zakoni,
b) odškodnine zaradi telesne poškodbe,
c) denarne socialne pomoči,
d) starševski dodatki, otroški dodatki, dodatki za nego otroka in pomoči ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino,
e) štipendije in pomoči učencem ter študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu,
f) nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb,
g) dodatek za pomoč in postrežbo,
h) prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo in zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov,
i) oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost,
j) sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode,
k) nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti po 46. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti po 69. členu ZDoh-2,
l) prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje.
Če delodajalec, banka ali dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi in ne vloži ugovora v določenem roku, se davek izterja od njega. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero naloži dolžnikovemu dolžniku, da v 15 dneh plača znesek, ki je enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune. Vendar pa se lahko zoper to odločbo izplačevalec dohodkov ali dolžnikov dolžnik pritoži v osmih dneh od vročitve odločbe.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete tudi na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
