(okrajno sodišče, višje sodišče) Tožnik je s tožbo zahteval, da tožencu prepove vznemirjanje lastninske pravice. Sodišče je v dokaznem postopku najprej zaslišalo priče in zaključilo, da je imel toženec na tožnikovi nepremičnini ustanovljeno služnost, zato do vznemirjanja lastninske pravice tožnika ni prišlo, posledično pa je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Sodišče je kot nepotrebne zavrnilo vse dokazne predloge, tudi zaslišanje tožnika, saj naj bi se na podlagi zaslišanja prič že prepričalo o nasprotnem od tistega, kar je tožnik zatrjeval v tožbi.
Tožnik je v pritožbi navajal, da bi ga sodišče prve stopnje moralo zaslišati, ne glede na izpovedbe zaslišanih prič. Sodišče prve stopnje naj bi kršilo pravico tožnika, da aktivno sodeluje v postopku in je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje v dokazni oceni tudi ni moglo primerjati izpovedbe tožnika z izpovedbami prič, saj je na podlagi navedb slednjih ocenilo, da navedbe tožnika v tožbi niso utemeljene in je na tej podlagi zavrnilo tožbeni zahtevek.
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnik že v tožbi predlagal svoje zaslišanje. Pravica do izjave, ki jo ima stranka v postopku, je pravica, da navaja dokaze, se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Stranka ima torej pravico do predlaganja dokazov, temu pa sledi načelna obveznost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Seveda ta pravica ni omejena, vendar morajo obstajati upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov. Dejstvo, ki naj bi ga dokazoval tožnik, je tudi po presoji sodišča prve stopnje pravno relevantno. Tudi ni ugotovilo sodišče, da bi šlo za že dokazano dejstvo, nasprotno, štelo je, da je dokazano nasprotno dejstvo, da je bila služnost ustanovljena res do preklica. Glede na to, da dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izčrpalo, gre za tako imenovano vnaprejšnjo dokazno oceno, sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Stranka torej v pritožbi pravilno opozarja, da ji je bila kršena pravica do izjave v tem postopku, ki je tudi element kontradiktornega postopka, dejansko stanje je torej zmotno ugotovljeno in za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je treba izvesti nove dokaze, predvsem dokaz z zaslišanjem tožnika ter je zato pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP), ki bo moralo dokazni postopek dopolniti z zaslišanjem tožnika in tako ugotovilo pravno odločilna dejstva.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
