(okrajno sodišče, višje sodišče) Zapuščinsko sodišče je po pokojnem zapustniku odločilo, da pravice in obveznosti iz zakupne pogodbe, sklenjene s skladom kmetijskim zemljišč in gozdov RS, dedujejo vsi trije dediči kot skupnost dedičev.
Proti sklepu je vložil pritožbo en dedič in predlagal razveljavitev sklepa o dedovanju tako, da bi pravice in obveznosti iz zakupne pogodbe prešle le nanj. Pritožnik je skupaj z zapustnikom obdeloval zakupljena zemljišča in je tudi edini usposobljen nadaljevati delo na zemljiščih. Iz zakupne pogodbe naj bi izhajalo, da se zakupna pravica lahko deduje le kot celota, saj je določeno, da se zakupna pravica po zakupni pogodbi deduje le kot celota, v primeru, da so zemljišča po tej pogodbi sestavni del posesti kmetije, ki ustreza kriterijem zaščitene kmetije, v ostalih primerih se zakupna pogodba ne deduje.
Zakupna pogodba se praviloma prenaša na dediče (tretji odstavek 26. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in 618. člen Obligacijskega zakonika (OZ)). ZKZ določa vsebinske pogoje, od katerih je odvisno, ali se bo ta pravica dedovala po splošnih predpisih ali se bo zanjo uporabil Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Slednji pride v poštev takrat, kadar kmetija (zemljišče) v lasti zakupnika sama ali skupaj z zakupljenimi zemljišči oziroma zakupljena zemljišča ali zakupljena kmetija sama izpolnjujejo pogoje za zaščiteno kmetijo.
Pritožnik ni nikoli trdil, da bi ostala zemljišča, ki jih je zapustnik imel, predstavljala zaščiteno kmetijo oziroma da bi njegova zemljišča skupaj z zakupljenimi izpolnjevala kriterije zaščitene kmetije. Trdil je le, da je skupaj z ženo na zemljišču in na ostalih parcelah, ki jih je imel v solasti, delal, postavil vinograd in ga vzdrževal. Tudi iz določila zakupne pogodbe ni mogoče sklepati, da je šlo v obravnavanem primeru za takšen kompleks zemljišč, ki bi ustrezal kriterijem zaščitene kmetije.
V zakupni pogodbi je namreč le povzeta abstraktna pravna norma iz tretjega odstavka 26. člena ZKZ. Pritožnik v obravnavanem postopku ni uspel dokazati, da naj bi šlo pri sporni zakupni pogodbi za tako pogodbo, pri dedovanju katere bi bilo potrebno uporabiti poseben zakon in je zato odločitev sodišča prve stopnje, da dedujejo vsi dediči, popolnoma pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.