Ker so se zakonske rešitve nanašale na gospodarske subjekte, in sicer osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v RS (6. člen ZGD-1), je bila sprejeta novela zakona, ki je razširila krog kreditojemalcev tudi na zadruge ter tako zagotovila enake konkurenčne možnosti zadrug v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti.
Novela ZJShemRS, ki velja od 6. junija, določa, da se kot kreditojemalci štejejo osebe, organizirane v statusni obliki po ZGD-1 kot tudi po Zakonu o zadrugah (ZZad) s sedežem v RS (6. člen ZJShemRS). Zadruge kot gospodarski subjekti namreč poslujejo na trgu pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe, praktično v vseh dejavnostih, od kmetijstva, predelave do trgovine in drugih storitvenih dejavnosti, enako kot druge gospodarske subjekte jih tudi prizadevajo posledice finančne in gospodarske krize.
Spremenjen je tudi 13. člen zakona, ki ureja provizijo bank, ki jih te letno zaračunajo za izdajo jamstev za kredite, ki so zavarovani s kvalitetnim zavarovanjem. Novi drugi odstavek skladno z običajno bančno prakso določa višje provizije za kreditojemalce bonitetnega razreda B in sicer (0,8%) in C (2%). Smisel takšne ureditve je omogočiti podjetjem v težavah, da imajo kljub temu, da ne razpolagajo z možnostjo kvalitetnega zavarovanja, dostop do državnega jamstva, vendar ob plačilu višje premije.
Nov 13.a člen določa omejitve poslovanja bank in sicer banke, ki pridobijo jamstveno kvoto, ne smejo v okviru svojega poslovanja:
dajati posojil za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb in
v določenih primerih ne smejo obnavljati posojil ali kako drugače spreminjati pogojev posojil, ki so bila dana za odkup delnic ali poslovnih deležev gospodarskih družb s strani članov poslovodstev teh gospodarskih družb in z njimi povezanih oseb. Gre za zakonsko omejitev dajanja posojil za t.i. menedžerske odkupe. Prepoved velja le za tiste primere, ko kreditojemalec nima dovoljenja za prevzem ali pa zoper njega teče postopek pred Uradom za varstvo konkurence ali Agencijo za trg vrednostnih papirjev.
V poglavju III.a so na novo določene sankcije v primeru kršitev, in sicer so kreditne pogodbe, ki so sklenjene v nasprotju z zakonom, nične. Če je kršitev na strani banke, mora le- ta v primeru unovčitve jamstva vrniti vse zneske, ki so bili izplačani njej ali drugemu upniku na podlagi unovčenega jamstva, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva unovčitve jamstva do plačila. Poleg tega bo morala banka plačati državi pogodbeno kazen v višini najmanj 5% glavnice kredita, zavarovanega skladno z ZJShemRS. Ničnost pogodb uveljavlja v javnem interesu državni pravobranilec Republike Slovenije.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.