Novela zakona med drugim daje uradu pooblastilo za dostop do osebnih podatkov, ki jih potrebuje za izvedbo postopka. Urad lahko vse podatke, tudi zaupne, pridobi ne glede na to, kje so ti zapisani oz. shranjeni. Tako pridobljene poslovne skrivnosti ne sodijo pod določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Dodani 13.a člen ureja tudi dolžnost varovanja zaupnih podatkov za javne uslužbence urada in osebe, ki sodelujejo z uradom. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov velja tudi po prenehanju delovnega ali drugega razmerja, na podlagi katerega oseba sodeluje z uradom.
Novela definira tudi pojem "zaupnih podatkov" - sem spadajo poslovne skrivnosti, poslovna korespondenca, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost podjetja, osebni podatki in vsi drugi podatki, za katere so s tem zakonom ali drugimi predpisi določeni posebni režimi njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke ne štejejo podatki, ki so javno dostopni.
Glede razkritja podatkov pa urad lahko upravnim organom, drugim državnim organom in nosilcem javnih pooblastil na podlagi obrazloženega pisnega zahtevka predstojnika ali z njegove strani pooblaščene osebe, razkrije podatke, s katerimi razpolaga, za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti. Urad lahko, ne glede na določbe ZDIJZ, prosilcu za dostop do informacij javnega značaja zavrne dostop do podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira ali so poslovna skrivnost podjetij.
Novela zakona narekuje uradu, da na svoji spletni strani objavi pravnomočne odločbe, ki jih izda v upravnem postopku in postopku o prekršku, ter pravnomočne sklepe, s katerimi se postopek konča - brez zaupnih podatkov.
Spremenjeni 24. člen v petem odstavku po novem dopušča možnost razširitve postopka tudi po izdaji povzetka relevantnih dejstev - torej do izdaje odločbe v konkretni zadevi.
Izrecno se izključuje sodno varstvo zoper sklep, s katerim urad določi podjetju nov rok za posredovanje podatkov v primeru, da podjetje posreduje uradu nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke oziroma jih ne posreduje v določenem roku in mu urad zaradi navedenega izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen (27. člen).
Podjetje mora pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Šteje se, da podjetje ovira preiskavo, če jo ovirajo člani organov vodenja ali nadzora podjetja, zaposleni v podjetju ali pogodbeni sodelavci podjetja. Po novem bo na podlagi 31. člena lahko urad v primeru oviranja preiskave z globo do 50.000 evrov kaznoval tudi fizične osebe.
Storilcem, ki so udeleženi pri sporazumih ali usklajenih ravnanjih oviranja konkurence, se lahko globa pod določenimi pogoji zniža (tudi do 50%) ali pa v celoti odpusti. Postopek odpustitve in znižanja globe predpiše vlada z uredbo. Globa se lahko odpusti, če storilec izpolni vse naslednje pogoje:
v celoti in popolnoma razkrije svojo udeležbo v domnevnem kartelu; kot prvi predloži dokaze, ki po mnenju urada omogočijo preiskavo v zvezi z domnevnim kartelom ali ugotovitev kršitve 6. člena tega zakona ali 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti v zvezi z domnevnim kartelom; sodeluje z uradom med celotnim postopkom; preneha s svojo udeležbo v domnevnem kartelu takoj po začetku sodelovanja z uradom v zvezi z odpustitvijo globe, razen če bi bilo po mnenju urada to v nasprotju z interesi preiskave, in če storilec ni prisilil drugih k udeležbi v domnevnem kartelu niti jih ni prisilil k temu, da so v njem udeleženi še naprej.
Storilcu pa se lahko globa zniža, če izpolni vse naslednje pogoje: uradu predloži dokaze o svoji udeležbi v domnevnem kartelu, ki predstavljajo znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih urad že ima; sodeluje z uradom med celotnim postopkom in preneha s svojo udeležbo v domnevnem kartelu takoj po začetku sodelovanja z uradom v zvezi z odpustitvijo ali znižanjem globe, razen če bi bilo po mnenju urada to v nasprotju z interesi preiskave.
Novela omogoča izvajanje ukrepov, ki imajo tudi značaj omejevalnih ukrepov na trgu, še pred sproščanjem blagovnih rezerv (68. člen).
Urad je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisen in samostojen, vendar po novem dopolnjeni 13. člen določa, da o izločitvi direktorja odloči vlada.
Pripravil: Toni Tovornik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
