Evropski socialni sklad (ESS) je eden od Strukturnih skladov EU, ki je bil ustanovljen za zmanjševanje razlik v bogastvu in življenjskih standardih v državah članicah EU in regij, ter posledično za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije. Kohezijska politika bi morala prispevati k povečevanju rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, vseživljenjskega učenja, podjetniškega duha, prilagodljivosti zaposlenih in podjetij, enakih možnosti in lažjega dostopa prikrajšanih skupin do trga dela v državah članicah EU.
Uredba št. 1085/2006 v naslovih od I do IX ureja cilje pomoči, strateški pristop h koheziji, načrtovanje in učinkovitost programov, finančni prispevek skladov, upravljanje, spremljanje in nadzor itd. in sicer v petletnem obdobju od januarja 2007 do decembra 2013. Splošna pravila, ki so določena z uredbo, ne veljajo zgolj za socialni sklad, temveč tudi za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad. Ustanovljeni so bili za doseganje naslednjih ciljev:
pospeševanje konvergence najmanj razvitih držav članic in regij z izboljšanjem pogojev za rast in zaposlovanje; krepitev regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja; krepitev evropskega teritorialnega (čezmejnega) sodelovanja.
Z uredbo so določene regije, ki so upravičene do financiranja iz strukturnih skladov in sicer za vsakega od naštetih ciljev posebej. Tudi Slovenija je od leta 2004, ko je postala članica EU, upravičena do financiranja iz evropskih sredstev, ki se izvaja preko posameznih projektov.
Zaradi finančne krize sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela spremembo Uredbe o Evropskem socialnem skladu in sicer glede razširitve vrste stroškov, upravičenih do prispevka iz sklada. Sprememba je nujna zaradi poenostavitve osnove za izračun upravičenih stroškov in povečanja uporabe povprečnin ali pavšalnih plačil namesto vračil„dejanskih stroškov“.
Za zagotovitev potrebne poenostavitve v poslovodenju, upravljanju in nadzoru projektov, ki prejemajo nepovratno pomoč evropskega socialnega sklada – zlasti v primeru sistema povračil, ki temelji na rezultatih – je primerno dodati dve obliki upravičenih stroškov, namreč povprečnine in povprečne stroške na enoto standardnega obsega.
Za zagotovitev pravne varnosti v zvezi z upravičenostjo izdatkov je bila določena retroaktivna uporaba spremembe uredbe, ki se uporablja od dneva začetka veljavnosti uredbe, to je od 1. avgusta 2006.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
