Osnovne pogoje in omejitve za udeležbo delavcev na dobičku določa 2. člen ZUDDob:
znesek, ki pripada posamezniku ne sem presegati 5.000 evrov (bruto) na ravni poslovnega leta, družba lahko preko sheme izplača do 20% dobička posameznega leta in ne več kot 10% bruto zneska plač izplačanih v družbi v posameznem poslovnem letu, družba se lahko odloči za uporabo le ene sheme, ki se medsebojno izključujeta in od katerih je odvisna davčna obravnava prejemka od udeležbe v dobičku.
Denarna shema je shema udeležbe pri dobičku (13. člen ZUDDob), ki daje delavcem pravico do izplačila pripadajočega zneska dobička v denarju, pri čemer se delavcu od dne pridobitve te pravice do dejanskega izplačila, znesek obrestuje najmanj v skladu z obrestno mero, ki jo komercialne banke med podpisom pogodbe uporabljajo za dolgoročne vezane vloge. Obresti se izplačajo hkrati s pripadajočim zneskom dobička. Delavec pa ima možnost zahtevati izplačilo pripadajočega zneska dobička in obresti pred potekom roka, določenega v pogodbi.
V primeru izvajanja denarne sheme udeležbe v dobičku se šteje prejeti dohodek, v skladu s 37. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) za dohodek iz delovnega razmerja, kar pomeni, da je tudi obdavčen po davčni lestvici. Ob izplačilu se opravi obračun akontacije dohodnine v skladu s pravili obračuna dohodnine pri dohodkih iz delovnega razmerja (kot pri plači) in obračun prispevkov. V skladu s 34. členom ZUDDob se plačani prispevki za delavce, ki so hkrati vključeni v individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z drugim odstavkom 293. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), vplačajo na osebne račune delavcev zavarovancev za vplačila v pokojninski načrt individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, odobren in vpisan v register pokojninskih načrtov v skladu z ZPIZ-1.
Pri delniški shemi družba, v skladu s 14. členom ZUDDob, pripadajoči znesek dobička izplača v obliki delnic, za morebitni preostali del, ki ne zadostuje za izplačilo v obliki delnice, pa se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za denarno shemo. Delavec z delnicami, pridobljenimi na podlagi delniške sheme, ne sme razpolagati v treh letih od dneva pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička. Obdavčitev nastopi od prodaji delnice. Pri tem zaposleni ustvari kapitalski dobiček, kot razlika med nakupno in prodajno vrednostjo, ki je obdavčen cedularno po ZDoh-2, torej z 20% davčno stopnjo. Nakupna vrednost delnice ne more biti nižja kot je trenutna cena delnice na trgu vrednostnih papirjev na dan sprejetja sklepa o sprejetju letnega poročila, kar pomeni, da je nakupna cena v višini tržne cene na dan sprejema letnega poročila.
Pravica posameznika do udeležbe na dobičku nastopi z dnem sklepa skupščine o sprejetju letnega poročila. V kolikor se izplačilo zadrži, oziroma odloži za eno leto od sprejema sklepa skupščine, se posamezniku davčna osnova zniža za 70%, v koliko pa se izplačilo odloži za tri leta, pa je izplačilo popolnoma neobdavčeno, prav tako pa tudi ni več obveznosti obračuna prispevkov. Z vidika posameznika lahko namreč govorimo o dveh vrstah dohodkov: dohodek iz delovnega razmerja, saj gre za udeležbo na dobičku iz naslova uspešnosti poslovanja, dohodek iz obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah (32. člen ZUDDob).
Glede na različen možnosti in roke izplačila udeležbe na dobičku pa je odvisno tudi koriščenje davčnih olajšav:
1. če se izplača udeležba na dobičku po preteku enega leta od sklepa skupščine, ki priznava udeležbo na dobičku, se v davčno osnovo šteje le 30% prejetega zneska in 30% zneska iz naslova obresti. Pri tem je potrebno opozoriti na:
- obračun prispevkov za socialno varnost po 3. in 6. členu Zakona o prispevkih na socialno varnost (ZPSV), ki morajo biti obračunani na dohodek iz delovnega razmerja in od osnove v višini 30% izplačanega zneska udeležbe na dobičku;
- omejitev pri izplačilu obresti iz naslova še neobdavčenega zneska obresti po 133. členu ZDoh-2, ki se vštevajo v davčno osnovo iz naslova obresti.
2. če se izplača udeležba na dobičku po treh letih od sklepa skupščine, ki priznava udeležbo na dobičku, pa je prejem obeh vrst zneskov v celoti neobdavčen, prav tako pa ni obračuna prispevkov za socialno varnost.
Družba ima iz naslova udeležbe delavcev na poslovnem izidu strošek, kar pomeni, da so odhodki iz udeležbe na dobičku v skladu s 30. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) davčno nepriznani. Pač pa družba iz naslova izplačila udeležbe zaposlenih na dobičku uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70% udeležbe zaposlenih na dobičku, 30% odhodkov pa ima iz tega naslova nepriznanih, če z izplačili udeležbe počaka najmanj eno leto po datumu sprejetja sklepa o letnem poročilu. Pri tem velja omeniti, da se družbi davčno priznajo: v celoti, ne glede na rok izplačila, prispevki za socialno varnost obračunani pri izplačilu udeležbe na dobičku zaposlenim normirani odhodki iz naslova upravljanja z zneski izplačila v višini 1% izplačanega zneska udeležbe na dobičku.
Če pride do izplačila prej kot v enem letu, ni upravičenja do zmanjšanja davčne osnove, pač pa paradoksalno, so vsi odhodki iz tega naslova davčno priznani. Če družba počaka z izplačili najmanj tri leta od datuma sprejetja sklepa o sprejetju letnega poročila, pa je zmanjšanje davčne osnove 100%.
Pri računovodskem evidentiranju udeležbe na dobičku je potrebno upoštevati določbe slovenskih in mednarodnih računovodskih standardov. Ker gre za udeležbo delavcev na poslovnem izidu, ki izhaja iz njihovega uspešnega dela, gre za pravno zavezo družbe, da to udeležbo delavcem izplača in izkaže na eni strani kot obveznost do zaposlenih iz dela v skladu s SRS 11 in na drugi strani odhodke izkaže kot prevrednotovalne odhodke dela oziroma udeležbo delavcev v razširjenem dobičku po opredelitvi SRS 15.
SRS 15 namreč šteje te odhodke med zaslužke zaposlencev, kamor šteje vse oblike poplačil, ki jih daje podjetje zaposlencem v zameno za njihovo službovanje in jih obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida in dajatve, ki povečujejo stroške podjetja ali deleže zaposlencev v razširjenem dobičku. Po metodologiji SRS 15 je razširjeni dobiček, dobiček povečan za prevrednotovalne odhodke, ki se nanašajo na deleže članov uprave (ravnateljstva), članov nadzornih svetov, zaposlencev in drugih, ki niso lastniki, v razširjenem dobičku.
Tudi medarodni standard računovodskega poročanja MRS 19 – Zaslužki zaposlencev obravnava udeležbo na dobičku kot obvezo na podlagi plana delitve dobička in premij, ki izhaja iz službovanja zaposlencev in ne iz transakcije z lastniki podjetja, kar tudi podjetje ustrezno razkrije.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Več podobnih vsebin najdete na portalu FinD-INFO Finance in Davki.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
