Uredba je bila sprejeta skladno s 45. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, bodisi s strani delodajalca ali predpostavljenih bodisi s strani sodelavcev.
Z uredbo, ki velja enotno za vse zaposlene v organih državne uprave, so določeni ukrepi, s pomočjo katerih se na ministrstvih in vladnih službah zagotavlja delovno okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vseh zaposlenih, torej okolje, v katerem ni spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja (1. člen uredbe).
V okviru splošnih določb so opredeljeni tudi pojmi, ki se v uredbi uporabljajo, in sicer:
spolno nadlegovanje, ki je definirano kot kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja; nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje; trpinčenje je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Predstojnik organa je dolžan uvesti ukrepe za zaščito dostojanstva, o njih pa je treba na ustrezen način - z javno objavo ter na druge načine, seznaniti vse javne uslužbence. Za pomoč ter informiranje o ukrepih, ki so na voljo v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, se lahko določi eno ali več zaposlenih oseb, ki uživajo zaupanje med zaposlenimi in opravijo usposabljanje s področja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, ki ga izvaja Urad za enake možnosti. Svetovalec daje splošne informacije in pojasnila v zvezi s spolnim in drugim nadlegovanjem, daje informacije o postopkih, ki so na voljo, ter pomaga pri reševanju problema, če jo oseba z izkušnjo spolnega in drugega nadlegovanje za to zaprosi (6. člen).
V III. poglavju uredbe so urejeni ukrepi v primeru spolnega ali drugega nadlegovanja in trpinčenja. Kadar je možno, naj bi nadlegovana oseba z osumljeno osebo problem razrešila neformalno. To pomeni, da oseba z izkušnjo spolnega nadlegovanja ali trpinčenja od druge oseba zahteva, da z neželenim vedenjem ali ravnanjem preneha. Če neformalo reševanje problema ni možno ali učinkovito, se mora oseba z izkušnjo spolnega ali drugega naslegovanja pisno obrniti na predstojnika organa, predstojnik pa mora v roku 15 dni sprejeti ustrezne ukrepe (7. člen). Za ugotovitev okoliščin v zvezi z domnevnim spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem lahko predstojnik imenuje tričlansko komisijo, vendar pa njeno delo ni natančno formalizirano, sag komisija predvsem nudi predstojniku pomoč pri odločanju za izbiro nadaljnih ukrepov.
Če obstaja utemeljen sum, da je prišlo do spolnega ali drugega nadlegovanja in trpinčenja, lahko predstojnik ukrepa bodisi skladno z določbami o disciplinski odgovornosti, izreče lahko ukrep redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ali pa ukrep izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (11. člen). Če obstaja sum, da je prišlo do kršitev prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja, ki so kot kazniva dejanja opredeljena v Kazenskem zakoniku, se ne glede na določbe te uredbe o dejanju nemudoma obvestiti policijo ali pristojno državno tožilstvo.
Z uredbo je uvedeno tudi načelo prepovedi povračilnih ukrepov, in sicer velja, da oseba z izkušnjo spolnega in drugega nadlegovanja ali trpinčenja ter osebe, ki tej osebi pomagajo, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
