Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije (ZJShemRS) ureja jamstva Republike Slovenije bankam, kot so opredeljene v Zakonu o bančništvu (ZBan-1) za zadolževanje gospodarskih subjektov in sicer za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev do upnikov. Skladno z načelom enakega dostopa so do pridobitve jamstva upravičene vse banke s sedežem v Sloveniji, ki izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom in uredbo.
Jamstva bo v imenu in za račun države izdajala Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. Ljubljana - SID banka po postopku, ki bo opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter nadzor nad namensko porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po tem zakonu, na podlagi poročil bank.
Postopek za izdajo jamstev, kot tudi podrobnejša opredelitev meril in pogojev, načini in roki plačil provizije ter plačil nadomestila za pripravo in ostalo bo urejeno v uredbi, ki jo mora Vlada RS sprejeti v prvi polovici meseca maja.
Zakon v II. poglavju opredeljuje jamstveno shemo, torej skupno kvoto jamstev bankam za kredite, ter opredeljuje, za katere kreditojemalce se izdajajo jamstva (6. člen) in pogoje ter namen kreditov, za katere se izdajajo jamstva:
ročnost posameznega kredita je lahko najmanj eno leto in največ 10 let, znesek kredita ne sme presegati skupne letne mase plač, ki jih je izplačal kreditojemalec za leto 2008, pri podjetjih, ustanovljenih po 1. januarju 2008 pa ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja, v obeh primerih vključno s prispevki za socialno varnost.
Jamstva se lahko izdajo za kredite, ki so namenjeni za financiranje osnovne dejavnosti kreditojemalcev, predvsem pa za: financiranje novih investicij in dokončanja že začetih investicij, financiranje obratnih sredstev ali za reprogramiranje kratkoročnih kreditov v srednjeročne oziroma dolgoročne kredite, vendar ne za tiste, ki so bili najeti za financiranje lastne udeležbe pri pridobitvi državne pomoči v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (ZSDrP).
V 8. členu zakona so določene omejitve pri izdajanju jamstev, v nadaljevanju pa še lastnosti jamstev ter pogoji zanje. Jamstva so nepreklicna, brezpogojna in se unovčujejo na prvi pisni poziv banke. S tem bodo ta jamstva izpolnjevala pogoje Evropske centralne banke za zavarovanje v postopkih pridobitev denarnih sredstev, ki jih banke pridobivajo pri Evropski centralni banki.
Država daje jamstvo le za del obveznosti kreditojemalca (10. člen), celoten znesek jamstvene sheme pa znaša 1,2 milijarde evrov (11. člen). Višina jamstvene kvote se določi po izvršeni avkciji in na podlagi ponudbe banke, ki vsebuje predlog o določitvi višine jamstvene kvote in stopnjo tveganja, ki ga je banka pripravljena prevzeti.
Za izdajo jamstva banka plača tudi letno provizijo, ki se skladno z zahtevami EU glede tovrstnih državnih pomoči določi glede na boniteto kreditojemalca. Višina provizije tako znaša od 0,4 do 0,8 % od višine glavnice posameznega kredita, poleg te pa banka plača tudi kvartalno nadomestilo za stroške priprave in vodenja jamstva v višini 0,05% od višine glavnice posameznega kredita, za katerega je bilo dano jamstvo. Tako provizija, kot nadomestilo, sta prihodek proračuna Republike Slovenije.
V nadaljevanju zakon ureja še način izvajanja zakona in sicer postopek izdaje jamstev, obveznosti SID banke, obveščanje o jamstvih ter postopke izterjave.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
