Ta politika obenem ne odraža realnega (novega) stanja v družbi in je zgolj v lakajski službi velikih korporacij z avtorskopravno zaščitenimi vsebinami (zabavna industrija). Nekatere izmed teh korporacij so Sony, Warner, Universal, MGM, 20th Century Fox in drugi, skratka »velike žrtve«.
Kazen za pomoč pri širjenju avtorskopravno zaščitenih vsebin oz. za pomoč in spodbujanje drugih h kršitvi avtorskih in sorodnih pravic se je glasila na leto zaporne kazni in povračila škode v višini 30 milijonov švedskih kron (okoli 3 milijone evrov) zabavni industriji.
Obsodba ustanoviteljev Pirate Bay je sicer dobra novica za zabavno industrijo (in imetnike pravic intelektualne lastnine), vendar pa obsojeni ne obupujejo in pričakujejo, da se bo postopek nadaljeval in da lahko na višjih stopnjah pričakujemo sodbe, ki bodo pravo razlagale bolje (v skladu z novimi tehnologijami, njihovim namenom in spremembami družbenih norm ter socialne realnosti, t.j. dejanj in razumevanja širše družbe zaradi prilagoditve novim časom). Višje ko greš v hierarhiji sodišč, bolj kvalitetne sodbe lahko pričakuješ, je izjavil eden izmed obsojenih v intervjuju po koncu sojenja.
Takoj po razglasitvi sodbe (šokantno in nedopustljivo pa je, da so novinarji že eno uro pred razglasitvijo sodbe vedeli, kakšen bo izrek sodbe, kar še dodatno meče dvom na pravno precej nedodelan proces) so že začele padati kritike in dvomi o nepristranskosti sojenja ter obtožbe o političnem procesu, saj je bilo skozi proces navedenih več nesmislov, nerazumevanja interneta in informacijske tehnologije ter nasploh nesmiselnih in bizarnih obtožb piratov, hkrati pa so sodnik in tožilci člani združenj za podporo avtorskih pravic pod okriljem filmske in glasbene industrije (Švedsko združenje za avtorsko pravo, Švedsko združenje za zaščito pravic intelektualne lastnine, Ustanova za internetno infrastrukturo). Gre za očiten konflikt interesov, vendar do izločitve ni prišlo (medtem ko so enega izmed sodnikov prisednikov izločili zaradi podobnih povezav z združenji za uveljavitev strožjega prava glede avtorskih pravic).
Nekatere izmed obtožb so npr. navajale, da so obtoženci delovali organizirano, da so vedeli, da se zaščitene vsebine daje na voljo javnosti prek Pirate Bay in da so s storitvijo to tudi poenostavili. Sodnik je dejal, da so prvo kaznivo dejanje storili uporabniki Pirate Bay, štirje obsojeni pa so pomagali uporabnikom pri storitvi tega dejanja. Očitno sodišče v sojenju ni upoštevalo tehničnih vidikov in dokazov, temveč je o sodbi odločilo le na podlagi ugotovitve, da so obsojeni imeli namen širiti avtorsko zaščitena dela.
Dejstvo, da Pirate Bay (serverji v posesti štirih) ni imel nobenih fizičnih datotek z zaščiteno vsebino, temveč gre samo za iskalnik ter reference (storitev za zbir informacij, ki jih naložijo uporabniki z namenom, da bi drugi uporabniki lažje prišli do datotek, ki jih posameznik želi deliti), informacije o datotekah, nekaterih z domnevno zaščiteno vsebino. Prav tako se je na sojenju govorilo o komercialni naravi Pirate Bay, vendar le o delni komercialni naravi, in sicer le v tistem delu, ki je bil koristen za obsodbo.
Eden izmed večjih nesmislov s strani sodišča je bila izjava, da je uporaba BitTorrent aplikacije na Pirate Bay nezakonita. Izjava nazorno kaže na nerazumevanje informacijske tehnologije in prava ter vzpostavlja še večje prepričanje, da je sojenje politično in interesno motivirano, ne pa v službi pravne varnosti in zaščite pravno varovanih dobrin. Sodba odpira poti (enakost pred zakonom terja, da se preganja vse kršitelje zakona) za tožbe zoper vse ponudnike internetnih storitev (tudi npr. zoper Google, YouTube, itd.) in uporabnike p2p storitev, kar pa pomeni veliko nevarnost za razvoj »širokopasovnega interneta« (broadband).
Vendar pa je s 1. aprilom začel veljati spremenjen zakon na podlagi IPRED Direktive. Zakon sedaj omogoča, da se od ponudnikov storitev zahteva podatke o uporabnikih, ki domnevno kršijo avtorskopravno zaščitene vsebine. Ponudniki storitev s tem postajajo policija nad kršitvami intelektualne lastnine, za kar pa niso ne poklicani ne pripravljeni. Izmik zahtevam po novem zakonu bodo ponudniki storitev skušali uveljaviti prek brisanja log datotek v okviru drugega zakona, ki prenaša v švedski pravni red Direktivo o hrambi podatkov.
Tisti, ki se ne strinjajo s sodbo, obtožujejo, da je bil proces političen in motiviran s strani antipiratskih združenj pod okriljem zabavne industrije, na kar nakazujejo tudi članstvo sodnika in tožilcev v teh organizacijah. Razlogi obsodbe pa kažejo tudi na očitno nerazumevanje informacijske tehnologije, svobode govora in proste izmenjave informacij ter komuniciranja med ljudmi. Ravno ta zadnja načela pa so tisti trn v peti politiki, ki enostransko zagovarja avtorskopravno zaščito predvsem zabavne industrije, hkrati pa ne želijo niti razpravljati, kaj šele upoštevati, o novih vidikih glede določenih pravnih institutov in načel v zvezi z oz. zaradi informacijske tehnologije.
Tako kot je skozi celotno človeško zgodovino nova tehnologija vodila razvoj in razumevanje prava, tako tudi informacijska tehnologija pomeni tisti moment v družbi in pravu, ki terja nov razmislek in drugačno, informacijsko razumevanje družbe, njenih pričakovanj in tudi nekaterih tradicionalnih pravnih načel in institutov. Gre za enega izmed poskusov zabavne industrije, da prek pritiskov (ki so mogoči na podlagi moči, ki izvira iz velike koncentracije kapitala ustvarjenega na račun zlorabe dejanskih ustvarjalcev vsebin) uveljavi svoj pogled na avtorsko pravo, pri čemer se na upošteva družbenih in tehnoloških sprememb, prav tako pa se pozablja na že uveljavljene izjeme od zaščite avtorskih pravic in drugih pravic intelektualne lastnine.
Kar nekaj raziskav do sedaj je pokazalo, da torrent tehnologija in aktivnosti v zvezi z njo niso zmanjšali finančnega prihodka zabavne industrije, pokazalo se je celo nasprotno, in sicer je ekonomija celo cvetela zaradi izmenjave datotek (ker so ljudje dobili vpogled v široko paleto vsebin in na podlagi tega razširili svoj interesni spekter). Tudi izračun škode zaradi izgubljenih prodaj je bil precej pavšalen in za namen sojenja povsem neprimeren, nestrokoven in zavajajoč.
Tako je bilo s strani sodišča ugotovljeno, da vsak download šteje kot izgubljena prodaja (to pomeni, da vse kar je bilo download-ano, bi se drugače kupilo), kar je naravnost absurdno in skregano z vsako logiko. Prav tako v sodbi ni bilo vzeto v obzir, da velika večina vsebin na Švedskem sploh ni na voljo in uporabniki Pirate Bay drugače (kot prek Pirate Bay) sploh ne bi bili zmožni dobiti teh vsebin, kar postavlja pod vprašaj veliko število izgubljenih prodaj, po drugi strani pa to dejstvo odpira tudi druga, bolj družbeno-politično-pravna vprašanja v zvezi z izmenjavo datotek, prostim pretokom informacij ter nasploh informacijsko družbo in trkom med vrednotami informacijske družbe in njene preživete predhodnice. Nova tehnologija spreminja pogled na obstoječe vrednote, nekatere ustvarja in druge zapira. Čim prej mora priti do teh spoznanj, saj bo to koristilo celotni družbi in njenemu razvoju.
Izjava enega izmed obsojenih, Petra Sunde, se glasi: “We can’t pay and we wouldn’t pay if we could. If I would have money, I would rather burn everything I owned.”
Odziv na obsodbo: Hitro po objavi novice o obsodbi, se je v t.i. Piratsko stranko (Pyratpartiet) včlanilo preko pet tisoč ljudi, kar je stranko poneslo v sam vrh glede na število članov v posameznih strankah (prehitela je tri od sedmih parlamentarnih strank). Prav tako je objavi obsodbe sledilo kar nekaj shodov v podporo štirim obsojencem v nekaterih večjih mestih po Švedski.
Pripravil: Miha Jesenko, Law & IT specialist
IUS SOFTWARE d.o.o.
Viri:
http://www.p2pon.com/2009/04/17/verdict-is-out-the-pirate-bay-guilty/ (na tej povezavi si lahko ogledate video posnetek konference s Petrom Sunde; V rubriki Recent News najdete tudi ostale sorodne članke)
http://torrentfreak.com/pirate-bay-lawyer-is-biased-calls-for-a-retrial-090423/
http://torrentfreak.com/the-pirate-bay-trial-the-verdict-090417/
http://www.reuters.com/article/internetNews/idUSL2723733820080127?sp=true
zanimivi hitri podatki o Pirate Bay in torrent-ih
http://www.edri.org/edri-gram/number6.23/sweden-ipred-law
http://www.regeringen.se/sb/d/2707/a/124036
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
