Družina kot temeljna skupnost naj bi bila varno okolje, ki omogoča potešitev osnovnih bioloških, duševnih in socialnih potreb. Kadar ne deluje kot varno okolje, utrpijo največjo škodo njeni najranljivejši člani, med katere gotovo sodijo otroci, starejši člani družin in invalidi. Družinsko nasilje zato predstavlja hudo kršitev človekovih in otrokovih pravic in ima težke in dolgotrajne posledice v življenju žrtve. Dolžnost države je, da ozavešča, preprečuje, raziskuje, rešuje in kaznuje nasilje.
Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini določa postopke medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči med državnimi organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nevladnimi organizacijami, organiziranost, sestavo in način dela multidisciplinarnih timov za obravnavanje nasilja v družini pri centrih za socialno delo, vlogo centrov za socialno delo pri obravnavi nasilja v družini, organiziranost regijskih služb za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja ter izobraževanje strokovnih delavcev socialno-varstvenih zavodov.
Pravilnik določa, da koordinacijo medinstitucionalnega sodelovanja vodi center za socialno delo - CSD, ki je krajevno pristojen za obravnavo konkretnega primera nasilja v družini. Vsi organi so ob zaznavi nasilja v družini dolžni v štiriindvajsetih urah od seznanitve z okoliščinami obvestiti CSD. Kadar je žrtev nasilja otrok, pa so organi poleg CSD dolžni obvestiti tudi policijo ali državno tožilstvo. Kadar gre za neposredno ogroženost je treba obvestiti CSD oziroma policijo takoj.
Naloge CSD po prejemu obvestila so:
izvede vse potrebno za zaščito žrtve in pomoči v okviru svojih pristojnosti;
zbira informacije o ogroženosti žrtve od vseh organov, od katerih se pričakuje, da bi s takimi informacijami razpolagali;
če pri zbiranju informacij ugotovi obstoj okoliščin, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja ali to izhaja iz obvestila, CSD obvesti policijo, s katero uskladi začetne aktivnosti in delovanje skladno s pristojnostmi in pravili stroke;
v roku petih dni je organu, ki je posredoval obvestilo o zaznavi nasilja, dolžan posredovati povratno informacijo o opravljenih začetnih aktivnostih.
Na podlagi zbranih informacij CSD izdela oceno ogroženosti žrtve in oceni potrebo po pripravi načrta pomoči žrtvi. Kadar je o nasilju v družini obveščen samo CSD, odgovorni strokovni delavec informacijo o zaznanem nasilju takoj posreduje policiji. Kadar gre za sum storitve kaznivega dejanja, kjer je žrtev nasilja otrok, se takoj poda prijava na policijo ali državno tožilstvo, CSD pa izvede vse ukrepe za zaščito žrtve skladno s strokovnimi smernicami za delo z žrtvami nasilja.
Kadar je potrebno se ustanovi multidisciplinarni tim, ki je sestavljen iz skupine strokovnjakov z namenom zagotoviti celovito pomoč in zaščito posamezni žrtvi.
Regijska služba za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja koordinira in izvaja naloge za ugotavljanje in preprečevanje nasilja v družini, povezuje dejavnosti organov in organizacij ter spremlja in analizira pojave nasilja v družini v regiji. Pravilnik določa, da število regijskih služb v Republiki Sloveniji in območja njihovega delovanja določi s sklepom Vlada Republike Slovenije.
Pravilnik določa tudi delovanje interventne službe in kriznih centrov.
Interventna služba izvaja naloge posredovanja v vseh nujnih in neodložljivih primerih izven poslovnega časa CSD. V tistem času mora interventna služba poskrbeti za vsa nujna opravila, ki zmanjšujejo ogroženost žrtev nasilja in žrtve takoj krizno namestiti na za njih varne lokacije, če je to potrebno.
Krizni centri morajo zagotoviti krizno namestitev žrtev nasilja ter jim nuditi pomoč, prav tako pa jim morajo ponuditi vključitev v programe, ki so zanje najbolj primerni.
Policija je leta 2000 zaznala 1502 kaznivi dejanji nasilja v družini v letu 2007 pa kar 4329. Iz podatkov je razvidno, da število zabeleženih/prijavljenih tovrstnih kaznivih dejanj strmo narašča. Predvideva se, da je razlog večja ozaveščenost in pozornost javnosti, ne pa več nasilja v družini. To kaže na velik pomen posebne pravne ureditve te problematike. Z namenom učinkovitega reševanja le-te je v obravnavi Državnega zbora tudi Predlog resolucije o Nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014.
Pripravila: Marija Kremenšek
Povezava na Forum PRAVNIKI za razpravo in komentarje na izpostavljeno temo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.