Na tej podlagi je ministrstvo za javno upravo izdalo Pravilnik o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov, ki v enem zajema vsebino, ki je bila do sedaj zajeta v dveh podzakonskih aktih – Pravilniku o usposabljanju pripravnikov za opravo strokovnega izpita za imenovanje v naziv in Uredbi o trajanju in izvedbi pripravništva.
Pravilnik ureja trajanje pripravništva, način, potek in program usposabljanja pripravnikov v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti, ne velja pa za pripadnike Slovenske vojske.
Po tem pravilniku je pripravnik oseba, ki nima ustreznih delovnih izkušenj v skladu z zakonom in prvič sklene pogodbo o zaposlitvi, ustrezno stopnji njene strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za opravljanje dela.
Pripravniška doba za zasedbo uradniškega delovnega mesta, ki se opravlja v nazivu, za katerega je predpisana univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, traja 10 mesecev, za druga uradniška delovna mesta pa 8 mesecev.
Za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, traja pripravniška doba 8 mesecev, za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna in srednja strokovna ter srednja splošna izobrazba, 6 mesecev, za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva srednja poklicna izobrazba, pa 4 mesece.
Pripravniška doba se lahko skrajša za največ eno tretjino. Odločitev je mogoče sprejeti po preteku polovice predpisane pripravniške dobe. O skrajšanju odloča predstojnik na predlog mentorja. Če je pripravnik med pripravniško dobo opravičeno neprekinjeno odsoten več kot en mesec, se mu pripravništvo za čas odsotnosti ustrezno podaljša.
Mentor pripravniku določi individualni program usposabljanja, ki je sestavljen iz splošnega in posebnega dela. Pravilnik določa vsebino individualnega programa pripravnikovega usposabljanja. V 12. členu pravilnika je določen način pripravnikovega dela.
Pred zaključkom pripravništva pripravi pripravnik zaključno nalogo. Komisija, ki jo imenuje predstojnik, pripravi pisno mnenje o zaključni nalogi in sprejme pisno oceno pripravnikovega dela, kjer ugotovi, ali je pripravnik uspešno zaključil pripravništvo. Pred zaključkom pripravništva mora pripravnik izdelati tudi poročilo o delu.
Pripravniku predstojnik organa dodeli mentorja, ki je uslužbenec organa, v katerem se usposablja. Zaradi lažje organizacije pripravnikovega dela, lahko predstojnik imenuje tudi somentorja. V 15. členu pravilnika so določene mentorjeve naloge.
Pravilnik določa, da mora pripravnik v celoti izvesti naloge v skladu s programom pripravništva ter navodili predstojnika, mentorja in osebe, odgovorne za spremljanje dela pripravnika na posameznem delovnem področju.
Pripravniki, ki so začeli pripravništvo pred začetkom uporabe novega pravilnika, nadaljujejo pripravniško usposabljanje v skladu z novim predpisom.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
